Afera Hypo ni pretresla samo Slovenije. Razplamtela se je po številnih drugih državah, seveda predvsem v Avstriji. Pa tudi sosednja Hrvaška je zaradi vpletenosti nekdanjega premierja Iva Sanaderja posvetila veliko pozornosti nekdaj uspešni banki, ki je zdaj izgubila velik del ugleda. V Sloveniji pa si bomo afero Hypo zapomnili predvsem zaradi povezav z velikanom Vegradom in političnimi vrhovi.
In Vegrad je potem propadel. K temu je seveda veliko pripomogla požeruška politika vodilne dvojice Hilda Tovšak in Matej Košič, ki sta s prevelikimi projekti (Celovški dvori) in željo po čim večjem zaslužku (številne nepojasnjene transakcije) nekdanjega velenjskega velikana spravila pod rušo. K dokončnemu padcu enega od večjih gradbenih podjetij v Sloveniji pa so veliko pripomogli tudi nejasni posli, ki jih je Tovšakova vodila skupaj z odgovornimi v Hypo banki. Šlo je predvsem za štiri projekte, preko katerih so se različne družbe s sedežem v Liechtensteinu in Panami okoristile za več desetin milijonov evrov. Z Vegradovim denarjem so se okoristili vodilni v slovenski Hypo banki in Hypo leasingu.
Vegradova dobrodušnost
Ker so nepravilnosti potekale ob nevednosti matične banke v Avstriji, so lastniki avstrijske Hypo banke februarja letos odpoklicali Antona Romiha, Urbana Goloba in Andreja Laha iz vodstva slovenske Hypo banke, Andreja Potočnika, Marcela Sumperja, Aleksandra Skubica pa iz Hypo leasinga. S tem ukrepom se je dokončno odprla Pandorina skrinjica Hypovih netransparentnih poslov v Sloveniji, ki so jo pred tem že razkrili slovenski mediji. Med odmevnejšimi je bila tista o Vegradovem nakazilu v višini 22 milijonov evrov panamskemu off shore podjetju Enjuan Management Corp. iz leta 2007. S tem vložkom si je Vegrad zagotovil 80 odstotkov projektne družbe Gina, lastnice zemljišča, na katerem bi morali zrasti študentski domovi ob Vojkovi cesti v Ljubljani.
Dinamika te prodaje, ki jo je razkril Dnevnik, je zelo zgovorno pokazala na način delovanja »po slovensko«. Panamsko podjetje je omenjeno zemljišče pred tem kupilo od Hypo Alpe- Adria Immobilien Beteiligungs za (samo) 5,75 milijona evrov, torej za štirikrat nižjo ceno. To pa še ni bilo vse, kar je prišlo na plan. Panamsko podjetje ni bil edini poštni predal, ki je nastopal v tej zgodbi. Tukaj najdemo še žepno podjetje Immo Invest Fund AG iz Liechstensteina, v katerem naj bi bili prisotni funkcionarji slovenske Hypo banke. Konkretneje naj bi četrtinske deleže v lichstensteinskem poštnem predalu imela dva nekdanja predsednika uprave banke, Božidar Špan in Anton Romih, nekdanji generalni direktor Hypo Leasinga Andrej Potočnik in nekdanji direktor Hypo Alpe-Adria Consultants Andrej Oblak. Immo invest Fund AG naj bi bil neke vrste »plačniški« partner Panamcev, saj je znesek 5,75 milijona kupnine za podjetje Gina poravnal kar sam. Na dan so prišli tudi podatki, ki kažejo na povezavo med obema poštnima predaloma, liechtensteinskim in panamskim, med katerima je v letih 2007 in 2008 bilo za več sto tisočakov evrov transakcij. O povezavi med obema poštnima predaloma priča tudi dejstvo, da je bilo podjetje Immo Invest ustanovljeno februarja 2007, le nekaj mesecev pred prodajo projektnega podjetja Gina junija istega leta.
Propad posredniških podjetij
Posel se je kasneje izkazal kot povsem neustrezen – Vegrad od odkupljenega podjetja in tamkajšnjega zemljišča ni imel ničesar. Preden bi se projekta Tovšakova resnično lotila, je namreč Vegrad propadel. Z njim so propadli tudi vsi načrti o študentskem kampusu, ki bi moral nastati na Vojkovi. Izkupiček iz posla z liechtensteinskim in panamskim poštnim predalom je bil za Tovšakovo z velikim minusom: 22 milijonov evrov se je čez noč upepelilo, medtem ko so skrivnostni lastniki fiktivnih podjetij iz davčnih oaz pri tem veliko zaslužili; zemljišče so od lastne banke odkupili za slabih šest milijonov evrov, prodali so ga za že omenjenih 22 milijonov. Dobiček je znašal nekaj več kot 16 milijonov evrov.
S propadom projekta o študentskem kampusu je seveda propadlo tudi projektno podjetje Gina, ki ga je do stečaja vodil Matej Košič, desna roka Hilde Tovšak. Stečajni postopek proti Gini je bil uveden 13. maja letos. Upniki so po zakonskem postopku začeli prijavljati terjatve. Terjatve je prijavilo devet upnikov v skupni višini 33 milijonov evrov. Največja dolžnika sta NLB in (seveda) Hypo Bank (vsaka po skoraj 16 milijonov evrov), ki sta prijavila ločitveno pravico. Dobršen del tega dolga si je Vegrad (kot lastnik Gine) nakopal pri nakupu podjetja Gina. Zelo zanimiva pa je med terjatvami tudi tista, ki jo je želelo prijaviti podjetje Immobilia stan. Stečajna upraviteljica Romana Kruhar Puc je sicer prijavo zavrgla, domnevno zato, ker je prišla prepozno. Terjatev naj bi po poročanju Dnevnika znašala pet milijonov evrov; podjetje pa je zanimivo, ker nas po številnih ovinkih spet pripelje do nekdanjih vodilnih v slovenski Hypo banki: Immbilia stan je namreč v stoodstotni lasti podjetja Nepremičnine invest, ta je dalje v stoodstotni lasti podjetja Immobilia ena, lastnik te pa je Andrej Oblak.
Še več podobnih zgodb
Sistem poslovanja, ki so ga visoki funkcionarji slovenske Hypo banke uvedli pri poslu Gina, se je očitno obrestoval še večkrat. Glavni igralci zgodbe, ki je na las podobna prejšnji, so isti. Na eni strani Hypo banka in »skrivnostno« liechstensteinsko podjetje Immo Invest Fund AG, na drugi pa Vegrad. Vmesno podjetje, ki je imelo v lasti zemljišče v Trzinu, je bila družba KPN Investiranje. Immo Invest je leta 2007 kupil KPN Investiranje za slabih 11 tisoč evrov in ga le nekaj mesecev za tem prodalo Vegradu za 2,4 milijona evrov. Immo Invest je tako na račun Vegrada spet zaslužil milijonske zneske, tokrat skoraj 2,5 milijona evrov. In seveda, tako kot v primeru Gina, se tudi iz tega posla ni izcimilo nič dobrega. Samo še dodatni dolgovi in obveznosti za Vegrad. KPN Investiranje je bilo po Vegradovem prevzemu 21. septembra 2007 preimenovano v Vegrad-In nepremičnine.
Ob propadu matične družbe je taka usoda doletela tudi hčerinsko firmo: stečajni postopek je bil razglašen v začetku letošnjega junija. Po bilanci za leto 2010 lahko odkrijemo, da je Vegrad-In nepremičnine v lanskem letu registriral za 1,8 milijona evrov negativnega kapitala in za 3,6 milijona evrov kratkoročnih dolgov, od tega je približno 2,5 milijona dolgov do bank.
Podobna zgodba je bila pri poslovanju nenavadnih podjetij, ki so bila povezana z nekdanjim vodstvom Hypo banke, s še enim propadlim velikanom, nakelskim Merkurjem, ko mu je še načeloval tajkun Bine Kordež. Po poročanju Dnevnika je namreč Kordež podpisal pogodbo z liechtensteinskim podjetjem Satura za odkup nekaj manj kot pet tisoč delnic Zavarovalnice Triglav, 17 tisoč delnic Elektra Ljubljana in 21 tisoč delnic Elektra Celje. Vez med Saturo in nekdanjim vodstvom slovenske Hypo banke naj bi bil zastopnik liechensteinskega podjetja, odvetnik Gerold Hoop iz Vaduza. Hoop se namreč v Hypovih zgodbah vselej pojavlja kot skrbnik in zastopnik vseh podjetij iz davčnih oaz, med drugim je bil tudi uradni skrbnik Immo Invest Fund AG. Pogodba ni bila nikoli uresničena, zato pa sta Merfin in Merkur plačala po 465 tisoč evrov in 350 tisoč evrov kazni Saturi. Veliko indicev pa je, da je bila pogodba zgolj fiktivna in dejansko kot vzrok za izplačilo provizije v obliki kazni.
Dobro napeljana mreža do odvetnika Senice
S posli nekdanjih vodilnih v slovenskem Hypu je bilo mogoče v različnih obdobjih odkriti tudi odvetnika Mira Senico. Tudi njegove informacije, ki so doslej pricurljale v javnost, povezujejo z že večkrat omenjenim Andrejem Oblakom. Senici očitajo več nepremičninskih poslov, s katerimi naj bi se okoristil v milijonskih zneskih. Med temi je bil na primer zemljiški posel na Grbini. Zemljišče naj bi Senica leta 2005 prodal podjetju Hypo štiri, ki je bilo projektno podjetje Hypo Alpe-Adria Consultants. Tam pa je bil takrat direktor Andrej Oblak. Le nekaj dni po prodaji je v lastništvo Hypa vstopilo liechtensteinsko podjetje Argonium AG, ki je 80 odstotkov Hypa štiri kupilo za 7 tisoč evrov. Pravna zastopnica tega podjetja je bila Seničeva odvetniška pisarna, skrbnik pa tudi že prej omenjeni odvetnik Hoop. Senica je poleg tega še v času nekdanjega vodstva Hypo banke tam najel za več milijonov evrov kredita in za to zastavil svoje odvetniške prostore. Senica je seveda vse posle s poštnimi predali vselej zanikal.
Kako daleč je preiskava o Hypu?
Potem ko je javnost iz medijev in po notranji reviziji, ki so jo sprožili v Avstriji, izvedela o številnih sumljivih poslih, se je na vodstvo Hypo banke spravila tudi policija. A šele potem ko je inšpektorat ministrstva za notranje zadeve (MNZ) začel preverjati, ali so avstrijski varnostniki družbe Group4Securicor, ki jih je najela avstrijska matična banka Hypo Alpe-Adria, imeli soglasje MNZ na slovenskem ozemlju. Namesto da bi se osredotočali na nepravilnosti, ki so v javnost prihajale iz dneva v dan v vse večjem številu, so se utapljali v žlici vode z avstrijsko varnostno službo.
Preiskava še teče. »Preiskovalci zbirajo obvestila in izvajajo druge operativne ukrepe, poteka pa tudi intenzivno mednarodno policijsko sodelovanje,« so nam sporočili s policije. Zanimalo nas je tudi, koliko preiskav teče v zvezi s posli med Hypo banko in Vegradom. S policijske uprave Celje so nam sporočili, da v poslovnem sistemu Vegrad obravnavajo več sumov kaznivih dejanj s področja delovnopravne in prevzemne zakonodaje, davčne in stečajne zakonodaje ter v zvezi z dejanji, povezanimi z zlorabo pooblastil pri gospodarskem poslovanju. Preiskave, ki vključujejo Vegrad in banke, pa tečejo predvsem v zvezi s projektnimi družbami.