Afera dodatki: država od Univerze v Ljubljani terja 781.000 evrov

Gre za sredstva, ki so si jih v obliki dodatka za stalno pripravljenost nezakonito izplačevala posamezne ljubljanske fakultete.

Inšpektorat za javni sektor je leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet Univerze v Ljubljani, pri tem pa pri devetih ugotovil, da so predvsem vodilnim nezakonito izplačevale dodatek za stalno pripravljenost. Skupaj so od leta 2012 do 2014 izplačale za nekaj manj kot 781.000 evrov bruto dodatka.

Nadzor je nepravilnosti ugotovil na ekonomski fakulteti, fakulteti za družbene vede, fakulteti za elektrotehniko, fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, fakulteti za matematiko in fiziko, fakulteti za računalništvo in informatiko, fakulteti za socialno delo, fakulteti za šport ter filozofski fakulteti.

Fakultetam je inšpektorat naložil popravljalne ukrepe, v okviru katerih so z zaposlenimi sklenile dogovore o vračilu denarja, in sicer v višini nekaj več kot 443.000 evrov. Nekateri so dodatek vrnili v celoti (po pritisku javnosti na primer nekdanji dekan ekonomske fakultete Dušan Mramor in nekdanja prodekanja, danes ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič), drugi ne. Zakon namreč določa, da morajo zaposleni dodatke vrniti le za zadnjih deset mesecev, ko so jih prejemali.

Država poleg vračila dodatka zahteva tudi zamudne obresti

Ko je zadeva o izplačilih dodatka prišla v javnost, je ministrstvo napovedalo, da namerava kot financer univerze in posredno fakultet v skladu z uredbo o javnem financiranju zavodov sprejeti ustrezne ukrepe. Lani spomladi je ministrstvo Univerzi v Ljubljani naložilo, da mora v 30 dneh v proračun vrniti celoten bruto znesek, ki ga je devet njenih fakultet kot dodatek za stalno pripravljenost izplačalo zaposlenim.

Univerza se je na sklep pritožila, ministrstvo pa jo je junija lani znova pozvalo k vračilu. Ker do vračila ni prišlo, je ministrstvo državnemu pravobranilstvu naložilo, naj denar izterja po sodni poti z izvršbo. Ker univerza v izvršbi dolgu nasprotuje, se bo zdaj o njem odločalo v pravdnem postopku. Narok v tej zadevi bo predvidoma potekal v petek na ljubljanskem okrožnem sodišču, država pa v postopku od univerze zahteva tako vračilo 781.000 domnevno nezakonito izplačanih evrov kot tudi zamudne obresti.

Vračilo denarja sta sicer na skupni seji januarja lani zahtevala tudi odbor DZ za izobraževanje in komisija za nadzor javnih financ. Ministrstvo za izobraževanje sta pozvala, naj sprejme ustrezne ukrepe za zagotavljanje namenske rabe sredstev in njihovo vračilo, vlado pa, naj pripravi analizo izplačil od leta 2010 naprej in o njej poroča DZ.

Poleg omenjenega pravdnega postopka bi lahko pred sodišči letos stekli tudi prvi kazenski postopki. Policija je namreč po poročanju portala Žurnal24 končala preiskavo. Po njej je zaradi suma storitve 74 kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ovadila 18 fizičnih oseb.

Med ovadenimi naj bi bili tudi štirje vodilni na ljubljanski ekonomski fakulteti. Neuradno naj bi bila med njimi tudi Mramor, aktualna dekanja Metka Tekavčič ter njuna namestnika.

Tudi po mnenju KPK izplačevanje dodatka nezakonito

Izplačevanje dodatka je pod drobnogled vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je svoje izsledke predstavila junija lani.

Pri pregledu je KPK ugotovila, da fakultete za izplačevanje dodatka niso določile meril, ki bi imela podlago v zakonu. Fakultete so po ugotoviti KPK dodatke izplačevale za zagotavljanje nemotene in pravočasne izvedbe dejavnosti fakultete in izpolnjevanje mednarodnih standardov kakovosti ter za zagotavljanje nemotenega izvajanja dejavnosti zunaj rednega delovnega časa. "Takšne naloge pa niso dovolj konkretne," je opozorila KPK.

Tudi čas stalne pripravljenosti je bil po prepričanju KPK določen premalo konkretno, dodatek pa je bil namesto od dejanske pripravljenosti izplačan od ur rednega dela, "kar pa je v nasprotju z zakonom".

V Transparency International Slovenia (TI Slovenia) so v lanski izjavi izrazili prepričanje, da afere v šolstvu, med katere uvrščajo tudi izplačevanjem dodatka na stalno pripravljenost, kažejo, da je treba področje visokega šolstva vzeti pod še večji drobnogled in izvesti sistemske preiskave, nato pa sprejeti ustrezne spremembe.