Afera: avtor washingtonske depeše zdaj veleposlanik na Kosovu?

Veleposlanik v Nemčiji Mitja Drobnič naj bi po volji zunanjega ministra Samuela Žbogarja postal veleposlanik EU na Kosovu. Priznanje te države so želeli preprečiti prav z objavo njegove washingtonske depeše oziroma zapisom pogovora s predstavniki ameriške administracije.

»Prišel je čas, da Slovenija dobi položaj veleposlanika v evropski diplomatski službi,« je pred tednom v Bruslju izjavil zunanji minister Samuel Žbogar po pogovoru z visoko zunanjepolitično predstavnico Unije Catherine Ashton. Slovenija je v evropski zunanji službi na strokovnih ravneh zastopana zelo dobro in na pravih mestih, a veleposlaniški položaj je po njegovih besedah naš največji manko. Kot je znano, naj bi trije slovenski kandidati za veleposlaniško mesto v evropski diplomatski službi vnovič izpadli iz tekme za nove vodje in namestnike vodij evropskih predstavništev po svetu. Gre za nekdanjega veleposlanika v Ukrajini Primoža Šeligo, nekdanjega veleposlanika na Kitajskem Marjana Cencna in veleposlanika v Berlinu Mitjo Drobniča.
Žbogar je komentiral tudi informacije, da ima kandidat za vodjo pisarne EU na Kosovu, veleposlanik v Berlinu Mitja Drobnič, dobre možnosti, da dobi položaj. »Bil sem že toliko optimističen v preteklem letu, kolikor trajajo razpisi, da si ne upam biti več optimističen, ampak bom bolj realist, in ko se bo to zgodilo, bom tega vesel,« je izjavil minister, ki pričakuje odločitev Ashtonove o imenovanju predstavnika EU za Kosovo po poletju. Drobnič, slovenski kandidat za veleposlanika EU na Kosovu, je bil vpleten v afero washingtonska depeša na začetku slovenskega predsedovanje EU januarja 2008. Kot politični direktor na MZZ je kot njen avtor ni označil z oznako zaupno ali tajno, zaradi česar je šla na sto naslovov v zunanjem ministrstvu. Kot v knjigi Slovensko predsedovanje v ognju lastnih sil piše takratni zunanji minister Dimitrij Rupel je bil za »trpljenje« v nameravani, vendar nikdar opravljeni preiskavi poleti leta 2009 z mestom veleposlanika na Poljskem nagrajen Marjan Šetinc, pa tudi drugi »proizvajalci afere z washingtonsko depešo: washingtonski veleposlanik Žbogar je postal minister, fizični avtor depeše Drobnič pa veleposlanik v Nemčiji – čeprav je vlada na to mesto imenovala Trekmana.«
Z objavo depeše so želeli preprečiti priznanje Kosova, saj jo je obenem z Dnevnikom objavila tudi beograjska Politika. Rupel v omenjeni knjigi sklepa na slovensko-srbsko-rusko povezavo. Ko je eksplodirala bomba pred veleblagovnico Mercator v Beogradu, je Rupla poklical direktor Žiga Debeljak in mu predlagal, da bi Kosovo priznali po predsedovanju. »Nekateri naši gospodarski kadri so še vedno za luno. EU jim ne pomeni nič. Debeljak je domneval, da je eksplozijo povzročila v Dnevniku objavljena depeša, ki naj bi dokazovala hlapčevski odnos slovenske politike do ZDA.« Spomniti velja tudi na Kučanovo nasprotovanje evropski politiki do priznanja Kosova, predvsem pa na napad dela udeležencev na slovensko veleposlaništvo v Beogradu 21. februarja 2008, ko je bila ogrožena celo varnost osebja.