Adijo Factor banka in Probanka, adijo Janko Medja

NLB je država v celoti podržavila ob sanaciji bančnega sistema konec leta 2013 in se takrat Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč zavezala, da do tri četrtine te banke privatizira do konca prihodnjega leta. Slovenski državni holding (SDH), ki v imenu države bdi nad njo, je prodajo nedavno označil kot največji izziv, a postopkov še ni sprožil. Ta mesec naj bi sicer po nekaterih napovedih začel postopek izbire finančnega svetovalca pri prodaji.

SDH si kljub tiktakanju privatizacijske ure za NLB jemlje čas za kadrovske rošade

Ministrstvo za finance si je v strategiji upravljanja državnih naložb zamislilo, da bi delež v NLB do višine 25 odstotkov plus eno delnico država prodala po metodi prva javna ponudba delnic (IPO). A je od začetka zime novo vodstvo SDH ugotovilo, da ta metoda morda ni najbolj primerna, saj z njo ne bi mogli doseči optimalne cene, in je napovedalo, da bo skušalo z ministrstvom in banko, ki s to ugotovitvijo soglaša, poiskati kakšen drug model.

Medtem ko se je v tem času pričakovalo razpravo v tej smeri, pa so v javnosti zaokrožile informacije, da bo SDH namesto pričakovane popolnitve nadzornega sveta NLB na skupščini to sredo svet prevetril in v njem prerazporedil moči. Pričakovati je, da bodo spremembe kompromis med predlogi NLB in SDH, vsaj kakšno od novih imen v po novem predvidoma devetčlanskem nadzornem svetu pa bo verjetno iz tujine. SDH pri tem ne ravna po postopkih tako, kot jih razume Banka Slovenije, zato je tudi tukaj pričakovati zaplete ali vsaj določena razčiščevanja.

Vse bolj jasno je v zadnjih dneh postajalo, da bo prevetritev nadzornega sveta tudi korak v smeri zamenjave uprave oz. vsaj njenega dosedanjega predsedujočega Medje. Njegov mandat je od začetka jeseni 2012 zaznamovalo kar nekaj odmevnih javnih zgodb in afer, a je Medja ob teh občasnih pretresih ohranjal podporo nadzornikov. Ko pa je z državo kot lastnikom v zadnjem času prišlo do vse večjih razhajanj, je dogodke prehitel in v petek sam odstopil s položaja. Vodenje banke je do nadaljnjega prevzel dosedanji član uprave Blaž Brodnjak.

Špekulacije o razlogih za odhod in o novih imenih

V medijih krožijo najrazličnejša ugibanja o razlogih za nezadovoljstvo SDH nad delom uprave NLB pod Medjevim vodstvom, ki se lahko v zadnjih dveh letih vendarle pohvali z dobičkom in ki je po lastnih navedbah učinkovito izvajala načrtovano prestrukturiranje.

Eden od morebitnih razlogov je sicer padajoč, a še vedno visok obseg slabih posojil, ki so po navedbah prvega moža holdinga Marka Jazbeca težava, na katero je opozoril tudi evropski bančni regulator Eba. "To je resen izziv za SDH v privatizacijskem postopku, saj je tako visok delež nedonosnih terjatev v portfelju bank tisto, kar je zelo težko razložiti bodočim kupcem, kljub temu da so ti krediti morebiti dovolj rezervirani," je Jazbec orisal ta teden.

Prihodnji dnevi bodo prinesli odgovor na vprašanje, kdo bo tvoril "uigrano ekipo", ki bo po Jazbečevih navedbah NLB vodila skozi privatizacijski proces. Veliko je preigravanj različnih imen, a tokrat bo sito še posebej gosto, saj se je v igro poleg Banke Slovenije vključil tudi enotni evropski bančni nadzornik pri Evropski centralni banki.

Med kandidati se med drugim omenja Davida Benedeka, nekdanjega člana uprave NLB, v kateri je sedel skupaj z Jazbecem, ter predsednika izredne uprave Probanke Iva Grudna. Ta bo res ostal brez dela, saj bosta Probanka in Factor banka po napovedih do sredine meseca Banki Sloveniji vrnili bančno licenco. Depozite sta izplačali, prodali likvidno premoženje in poravnali vse dolgove, razen tistih do države.

Lupini obeh bank skupaj z nelikvidnim premoženjem in obveznostmi do ministrstva za finance in nekaj malega do SID banke bo prevzela Družba za upravljanje terjatev bank, v okviru katere bi lahko zlasti s Probankino infrastrukturo morda vendarle vzpostavili platformo za zasebno trgovanje s slabimi posojili do mikro in malih podjetij. Ti so ostali v državnih bankah in močno bremenijo bilance ne le NLB, temveč tudi ostalih jeseni 2013 podržavljenih: NKBM, za katero SDH še vedno ni zaključil postopka prodaje skladu Apollo, ter Abanko, od lanske jeseni združene z Banko Celje.

V konkurenčnem okolju se nadaljuje konsolidacija

Bančno okolje je zahtevno zaradi nizkih obrestnih mer in zasičenosti trga. Razmere na slovenskem so se v zadnjem času začele pomembneje spreminjati, saj sta se Abanka Vipa in Banka Celje združili in bosta kmalu naprodaj, Probanka in Factor banka odhajata v zgodovino, NKBM dobiva novega zasebnega lastnika. Podobni premiki se dogajajo bankam v zasebnih rokah: avstrijsko Raiffeisen je prek družbe Biser Bidco prav tako kupil Apollo, naprodaj sta ruska Sberbank in domača Gorenjska banka, v katero je pred kratkim lastniško vstopila srbska AIK banka v lasti poslovneža Miodraga Kostića.

Bank, ki so naprodaj, je precej tudi v regiji, zato pred SDH zagotovo ni lahka naloga. Poleg tega imajo mednarodni investitorji v spominu spodletelo privatizacijsko zgodbo NLB z lastniškim vstopom in izstopom belgijske KBC. Čeprav je strategijo upravljanja državnega premoženja potrdil DZ, se bodo zgodbi o privatizaciji NLB zagotovo znova priključile razprave o nacionalnem interesu in pomembnosti vpliva zaradi njenega statusa sistemske banke v državi.