Objavljamo seznam politikov, direktorjev in pripadnikov civilne družbe, ki so Slovenijo pripeljali v najglobljo ekonomsko, politično in moralno krizo. Od Kučana in Drnovška do Janše in Peterleta, od Kresalove to Tovšakove, od politikov do intelektualcev, to so ljudje, ki so zavozili našo državo.
V uredništvu Reporterja smo sestavili seznam 50 najbolj odgovornih, ki so Slovenijo po našem mnenju v zadnjih dvajsetih letih pripeljali v najglobljo ekonomsko, politično in moralno krizo. Na seznamu so vsi dosedanji predsedniki vlad, predsedniki države in številni drugi politiki ter vplivni ljudje iz ozadja, iz gospodarstva, iz medijev in drugih sfer civilne družbe, ki so krojili in še usodno krojijo dogajanje v državi. Izluščili smo njihov prispevek k vse bolj katastrofalnemu stanju, v katerem je danes Slovenija.Milan Kučan
Zadnji predsednik komunistične partije, ki je bil po preobrazbi političnega sistema izvoljen za predsednika predsedstva republike in še dvakrat za predsednika države. Tako je bil prvi človek države vse do konca leta 2002, ko ga je zamenjal Janez Drnovšek. Kučan je iz ozadja vodil slovensko politiko, imel je ključne vzvode v gospodarstvu in civilni družbi, dirigiral je tudi večino slovenskih medijev. V skrbi za nacionalni interes se je spletla mreža povezav med politiko in gospodarstvom, tudi tuje investitorje je skrbno izbirala politika, zvesta Kučanu. Leta 2004 je ustanovil Forum 21 in v njem zbral pretežno gospodarstvenike. Mnogi med njimi so sodelovali v menedžerskih odkupih in podjetja spravili na rob bankrota. Je najbolj odgovorna oseba za vso »tranzicijsko navlako« v Sloveniji in za to, da se ni zgodil prelom s preteklo totalitarno politiko in njenimi simboli.
Danilo Türk
Po nekoliko nenavadnem predsedniku Janezu Drnovšku in nekdanjem partijskem šefu Milanu Kučanu smo na čelo države postavili moža, o katerem smo upali, da bo prispeval k prelomu s tranzicijsko navlako. Po vrsti potez, s katerimi se je postavljal le na eno politično stran, po izjavi o drugorazrednosti Hude Jame, diplomatskem škandalu z nuncijem …, je sodu izbila dno podelitev odlikovanja nekdanjemu šefu politične policije Tomažu Ertlu. V času krize bi res potrebovali državnika, ki bi združeval državljane različnih svetovnih, političnih, verskih prepričanj in nazorov, a dobili smo politika, ki se, denimo, niti ne trudi zbujati videza, da lovi ravnotežje med političnimi tabori.
Janez Drnovšek
Podobno kakor Milan Kučan je krojil usodo Slovenije od leta 1992 do 2007: najprej kot premier, po letu 2002 pa kot predsednik države. Zamudil je priložnosti, da bi veliko prej in odločneje izvedli strukturne reforme, s katerimi bi državo bolj odprli tujim investitorjem. Prav tako je zamudil priložnost, da bi Slovenija že prej postala članica Nata in OECD, ter jo tako uvrstil na varnejšo stran sveta. Upravljanje gospodarstva in družbenih podsistemov je prepustil omrežjem, ki izvirajo iz prejšnjega sistema, prav tako se ni odločneje zoperstavil prisklednikom, ki so se prisesali na državne jasli. Njegova največja napaka je bila izbira Gregorja Golobiča za najtesnejšega političnega sodelavca, zaradi česar so se veljaki v LDS »pobili med sabo«, še preden jo je zapustil, po njegovem odhodu pa je stranka dokončno razpadla.
Janez Janša
Kot predsednik vlade je bil odgovoren za prodajo Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu, ki sta ju skrivaj lastninila Boško Šrot in Igor Bavčar. Tudi sam je v intervjuju za Mag priznal, da je bila ta prodaja napaka, ker so kupci koncentracijo kapitala uporabili za krepitev domačega monopola, tudi medijskega. Kupčijo je vodila državna sekretarka Andrijana Starina Kosem, ki se je pozneje zaposlila v poslovnem sistemu Boška Šrota. Mercator so po bankrotu Boška Šrota delno zasegle banke, delno pa se prodaja in je zdaj kupec z najboljšo ponudbo hrvaška trgovska mreža Agrokor. Janša je kot predsednik vlade premalo odločno obračunal s tajkuni, zamudil pa je tudi priložnost, da bi Slovenija izvedla pomembne reforme v času konjunkture oziroma pred gospodarsko krizo.
VEČ V TISKANI IZDAJI