"Še vedno mislim, da bi bilo poleg namestitve video kamer treba v neki dolgoročni viziji razvoja mesta narediti okoli Stare trte tudi primerno ograjo, kot neke vrste mini botanični vrt, saj se glede na naraščanje stopnje vandalizma v Mariboru res bojimo za njeno kondicijo in stabilnost. Ker nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi," je za STA povedala direktorica Zavoda za turizem Maribor Pohorje Janja Viher.
Ob tem je spomnila na nedavno uničenje izjemne Brinarjeve jelke na Rakitni. "Že samo en objestnež lahko povzroči nepopravljivo škodo," je poudarila. Spomnila je, da so neznanci lani izruvali eno od dreves v bližini Stare trte, nekajkrat se je že zgodilo, da so s trte trgali mladike in grozdje. Ob trti je velikokrat po nočnem razgrajanju nametanih polno smeti, letos spomladi so objestneži celo popisali tablo na pročelju Hiše Stare trte.
Nadaljnjo škodo je po prepričanju Viherjeve mogoče preprečiti le s fizično prepreko. Umetelno kovana ograja po njenih ocenah ne bi skazila podobe trte, hkrati ne more spremeniti pogojev za njeno rast, kot bi to na primer povzročila ograja iz stekla.
Po ocenah arhitekta Tomaža Kanglerja pa je popolnoma neprimerno, da se Staro trto postavlja za ograjo. "V zoološkem vrtu in zaporu dajemo živali in zločince za ograjo, v ograjeni prostor, pri objektu svetovne naravne dediščine pa bi ravnali ravno obratno," je povedal.
Po njegovem prepričanju je potrebno uporabiti vsa ostala sredstva. "Vandalizem je stanje duha in odsev družbenih razmer in odnosa do mesta, ki verjetno izhaja iz zmotljivega mnenja, vse to je naše in lahko počnemo, kar želimo," je pojasnil.
Ponovil je, da je namesto postavljanja ograj potrebna intenzivna komunikacijska kampanja, ki bo opozorila na pomen in spornost dogajanj okoli Stare trte. "Samo tako lahko dosežemo premik v razmišljanju tistih, ki dvignejo roko nad mogoče najpomembnejšo mestno znamenitost," je prepričan Kancler.
Na Zavodu za turizem Maribor Pohorje si sicer želijo urediti celotno območje okoli Hiše Stare trte, da bi bilo prijaznejše za obiskovalce. Tako kljub kritikam nekaterih lokalnih prebivalcev in gostincev postopno odstranjujejo parkirna mesta na tem delu Lenta, veseli pa so tudi, da napreduje obnavljanje bližnjega Žičkega dvora, ki je zdaj v zasebni lasti.
Poleg Lutkovnega gledališča Maribor v prenovljenem minoritskem samostanu si želijo vzpostaviti vinogradniški muzej, nove vsebine pa iščejo tudi za trenutno prazen Sodni stolp. S tem bi temu delu mesta dali novo podobo in posledično morda tudi na takšen način zmanjšali zanimanje s strani vandalov, se strinja Viherjeva.
Stara trta je bila posajena ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Preživela je kljub srditim bojem med napadalci in branilci mesta, saj je bila današnja Hiša Stare trte nekoč del mestnega obzidja. Trti niso do živega prišli niti požari, ki so bili zaradi lesenih ostrešij in slamnatih streh v poznem srednjem veku precej pogosti, niti trtna uš, ki je pomorila večino ostalih trt, prav tako ne zavezniško bombardiranje mesta, ko je bila Hiša Stare trte delno porušena, a je tej vzdržljivi rastlini uspelo preživeti.