Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

kozelj ronaldo Ekipa24.si

250 evrov kazni za Janeza, kar pa ne bo šlo iz ...

Tako bo potekal sončni mrk, ki je marsikoga prestrašil do kosti Odkrito.si

8. april, 2024 - Mrk, ki prinaša katastrofo?!

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

18 let samostojnosti

Deli na:

V Sloveniji danes praznujemo dan državnosti. 25. junija 1991 je namreč slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, zvečer pa je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti. Ob prazniku bodo tudi danes po vsej Sloveniji potekale številne slovesnosti in prireditve.

V Sloveniji danes praznujemo dan državnosti. 25. junija 1991 je namreč slovenska skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, zvečer pa je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti. Ob prazniku bodo tudi danes po vsej Sloveniji potekale številne slovesnosti in prireditve.

V naši zgodovini nam nikoli ni bilo nič podarjenega. "Lastno državo smo si zaslužili in priborili. Naše domoljubje smo izkazali v vseh odločilnih trenutkih - od časov oblikovanja ideje o zedinjeni Sloveniji in NOB med drugo svetovno vojno, do osamosvojitvene vojne," je na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti dejal predsednik države Danilo Türk.

Türk je v slavnostnem govoru poudaril, da je bil začetek slovenske poti v neodvisnost težaven. "Soočeni smo bili z agresijo takratne jugoslovanske vojske in z dvomi v našo osamosvojitev, ki so prevladovali v skorajda vsej mednarodni skupnosti. Vendar smo našo državnost uspešno in hitro izbojevali tako na bojnem polju, kot tudi za pogajalsko mizo," je izpostavil.

Kot je povedal, smo med vojno za Slovenijo "povsem zaupali vsem vam, ki ste v enotah manevrske strukture narodne zaščite, slovenske teritorialne obrambe in slovenske policije tvegali svoja življenja. S svojo hrabrostjo in preudarnostjo v boju ste neprecenljivo prispevali k naši državnosti in k našim uspehom v miru," je dodal.

Po oceni predsednika države je Slovenija v osemnajstih letih po osamosvojitveni vojni opravila veliko zahtevnih preizkušenj. "Naša država je bila vseskozi vredna zaupanja svojih državljanov. Sprejeli smo nujnost sprememb. Spreminjanje naše družbe je bilo premišljeno. Zavrnili smo iluzije hitrih rešitev, ki so nam jih ponujali iz tujine," je dejal in nadaljeval, da smo se izogibali nepotrebnim eksperimentom.

Hkrati s tem pa smo po njegovem mnenju ohranili visoko raven socialne varnosti, dvignili raven naše blaginje in se približali bolj razvitim med člani EU. "Vendar pa smo delali tudi napake. Naša denacionalizacija je bila v nekaterih pogledih premalo premišljena. V procesih privatizacije so se nakopičile oblike koncentracije lastništva, ki škodujejo našemu razvoju, ob tem pa so se pojavile napake in nezakonitosti. Skrajni čas je, da to danes odpravimo," je povedal.

Premalo smo, je nadaljeval, storili za tehnološko posodabljanje industrije. Prav tako smo po njegovo premalo naredili za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva in za spodbujanje ustvarjalnosti in podjetnosti. "Mnogokrat smo bili premalo pozorni in preveč neodločni v obrambi temeljnih družbenih vrednot, kot so odgovornost, skrb za skupno dobro in domoljubje," je opozoril.

Gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, in ki je prizadela tudi nas, je pokazala, tako Türk, da imamo pomanjkljivosti: "Vendar, za polnoletnega človeka in za izkušeno državo spoznanje lastnih pomanjkljivosti ni tragično. Prav nasprotno, priznanje in odkrito soočenje z lastnimi slabostmi je pogoj za nadaljnji napredek." Ob tem je poudaril, da je očitno, da potrebujemo nov zagon in prehod na novo raven - v gospodarstvu in politiki, v kulturi in v naši lastni zavesti.

"Tu, na tem trgu smo že slišali, da bi radi bili najboljši. Tako je tudi prav. Zberimo torej naše najboljše moči in približajmo se temu idealu!" je poudaril predsednik države in opozoril, da morajo biti zato naše misli usmerjene v prihodnost.

"In predvsem, veliko več pozornosti moramo posvetiti mladi generaciji in njenim problemom. Mladi imajo pravico do prihodnosti. To prihodnost si bodo zagotovili v naši državi, a oblikovali po svoji predstavi. Prav zato pa jih preteklost ne sme obremenjevati," je izpostavil.

Tudi zato smo, je poudaril Türk, "dolžni končati s politično uporabo naših bolečin iz preteklosti. Spomin na žrtve vseh vojn in vsega vojnega in povojnega nasilja na naših tleh je treba ohranjati s potrebno pieteto, odkrivanje zgodovinskih resnic pa prepustiti zgodovinarjem," je dejal.

"Zločini morajo biti kaznovani. Vse zločine moramo obsojati in obsoditi. Sodne postopke v zvezi s preteklimi krivicami je treba izvesti do konca, potrpežljivo, vztrajno in s polno mero občutka za resnost problema, s spoštovanjem zahtev pravnega postopka in z neomajno vero, da bo vse, kar je dosegljivo po sodni poti, po tej poti tudi doseženo. Prav je, da državljani Slovenije pomagajo pri tem prizadevanju preiskovalnih in sodnih organov," je dejal.

Obenem je opozoril, da je v Sloveniji vse preveč mladih, ki nimajo stalne zaposlitve, ki so odvisni od kratkoročnih pogodb: "Med mladimi je vse preveč negotovosti. To mora skrbeti tudi državo, kajti njena prihodnost je življenjsko odvisna od volje in energije mladih."

Kot je pojasnil, moramo mladim dati možnosti, da se izkažejo, "a tudi da zaživijo polno življenje, da se osamosvojijo, da se dovolj zgodaj vključijo v oblikovanje naše skupnosti in da si ustvarjajo družine z občutkom varne prihodnosti, ki jo daje urejena družba".

Po Türkovih besedah so naloge za prihodnost velike in bodo zahtevale veliko. "Potrebujemo odločno in prodorno politiko izhoda iz krize. Potrebujemo vladne ukrepe in zakonske predloge, ki bodo izražali odločnost in prodornost," je dejal.

Ob tem je opozoril, da so to velike naloge. "Vse te naloge ponovno kažejo na pomen države, naše, neodvisne, suverene Slovenije. Suverenost pomeni, da pri glavnih odločitvah nismo nikomur podrejeni. Z državo moramo ravnati pametno in z občutkom za potrebe naših ljudi in našega časa. Vendar naš vsakdan in naš razvoj nista odvisna samo od države. Veliko je odvisno od naše solidarnosti in občutka za skupnost," je še dejal Türk.

 

Slovenska skupščina, v kateri je od volitev aprila 1990 naprej imela večino koalicija Demos, se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo julija 1990. Tedaj je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več.

V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Rezultati plebiscita so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev: za samostojnost je glasovalo 88,2 odstotka vseh volivcev.

Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Oboroženi spopadi med jugoslovansko armado ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija.

Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.

Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih prišlo do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t.i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina.

Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica OZN.

Ob dnevu državnosti po Sloveniji že več dni potekajo slovesnosti. V DZ je bila v sredo slavnostna seja, na kateri je slavnostni govornik podpredsednik DZ Vasja Klavora poudaril, da je bila slovenska samostojnost kljub svoji enkratnosti dejanje z globokimi koreninami, na osrednji slovesnosti na Trgu republike pa je predsednik države Danilo Türk pojasnil, da smo si Slovenci lastno državo zaslužili in priborili. V ljubljanski stolnici je bila istega dne maša ob dnevu državnosti, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran.

Ob dnevu državnosti bodo tudi danes po vsej Sloveniji potekale številne slovesnosti. V Celju bo slovesna maša za domovino in praznovanje ob dnevu državnosti s slavnostnim govornikom predsednikom SDS Janezom Janšo. V Lendavi bo tradicionalno srečanje članic in članov LDS ob dnevu državnosti, na katerem bo zbrane nagovorila predsednica LDS Katarina Kresal. Na občinski proslavi ob dnevu državnosti občine Radovljica pa bo slavnostni govornik podpredsednik DZ Miran Potrč (SD).