163 tisočakov mesečno za nadomestila poslancev na čakanju

V sklopu varčevalnih ukrepov je sredi prejšnjega tedna začel veljati zakon, ki občutno krči pravice poslancev po koncu njihovega mandata. Nadomestila znašajo 80 odstotkov poslanskih plač, izplačujejo pa se za občutno krajše obdobje. Te spremembe je slovenska javnost pozdravila z odobravanjem, saj so poslanci za povprečne državljane skoraj vedno le »preplačani lenuhi«.

No, novi red, ki ga je postavil novi zakon, nalaga nekdanjim poslancem hitrejši ritem pri izbiranju nove zaposlitve oziroma jim ponuja manjše možnosti za špekulacije zaradi brezdelja. Kljub temu pa je nekaj vidnejših politikov, ki decembra niso bili izvoljeni v novi mandat, še vedno na ramenih davkoplačevalcev. Iskanja nove zaposlitve se očitno niso lotili vsi z enako vnemo. Ampak to je že druga zgodba.

Med pomembnejšimi vprašanji, ki se postavljajo ob prehodu v vsak novi mandat, je tudi to, koliko slovenska država porabi za poslance, ki niso bili ponovno izvoljeni. Junija letos je ta znesek znašal 163 tisoč evrov: s tem se je preživljalo 37 nekdanjih poslancev, ki so prejemali med 3 tisoč in skoraj 6 tisoč evrov mesečno. Če upoštevamo, da so se ta nadomestila delila vse od letošnjega januarja (do konca julija to pomeni sedem mesecev) je skupni znesek višji od milijona evrov. Tudi ta izračun je nekoliko pomanjkljiv, ker ne upošteva tistih neizvoljenih poslancev, ki so se medtem že drugje zaposlili in so zato nadomestilo prejemali le za krajši čas.

VEČ V TISKANI IZDAJI