Sloveniji v EU priznavajo odlično delo in pomembno vlogo pri schengenski širitvi. Kot prva mladinka iz velikega širitvenega poka, ki je predsedovala Svetu EU, je požela veliko pohval, kritik ni bilo slišati, za razliko od predsedovanja Češke, na primer. To sta le dva najbolj očitna primera uspešnih zgodb Slovenije v EU, ki se jih je v minulih desetih letih zvrstilo precej.
A tudi črne pike so se nabrale v minulem desetletju. V zadnjem času najbolj odmevajo kritike in svarila iz Bruslja zaradi neurejenih javnih financ in bank ter zaradi prepočasnih in premalo odločnih strukturnih reform, zaradi česar se je Slovenija lani tudi znašla v neslavni druščini kandidatk za program finančne pomoči in obisk trojke.
EU je postopek proti Sloveniji zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja sprožila leta 2009. Rok za ukrotitev primanjkljaja - zmanjšanje pod tri odstotke bruto domačega proizvoda - je bilo leto 2013, a ga je Bruselj v kriznih okoliščinah podaljšal za dve leti. Ureditev javnih financ je sedaj največji izziv Slovenije, pri čemer je vse večji problem tudi strma rast javnega dolga.
Medtem ko je Bruselj Slovenijo leta opozarjal na nujnost pokojninske reforme za zagotovitev vzdržnosti javnih financ in na ureditev trga dela, se je pozornost v minulih letih preusmerila v privatizacijo. Delno zato, ker se je država le lotila pokojninske reforme, delno zato, ker je kriza osvetlila precej bolj pereče probleme v bankah.
Kritike na račun Slovenije je bilo slišati tudi zaradi njene referendumske zakonodaje, predvsem zaradi zlorab referenduma za politične igrice. Te kritike sicer niso bile javne in glasne, saj je referendum za EU skoraj tabu. Je orožje demokracije, zato ga ni mogoče kritizirati, a obenem pogosto zavre evropske ideje, zato je bolje, če se ga čim manj uporablja.
Zaradi politične nestabilnosti države, v kateri se je v minulih desetih letih zvrstilo pet vlad, so se v institucijah EU mrščili, a obenem po navedbah virov v Bruslju na slovenska politična trenja vse bolj gledajo kot na "našo folkloro" ter ugotavljajo, da ni problem odnos med koalicijo in opozicijo, temveč opozicija v koaliciji.
Na zunanjepolitičnem odru je Slovenija dvigovala obrvi v času blokade Hrvaške v njenih pristopnih pogajanjih zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj. Najprej je bila v ospredju ekološko-ribolovna cona, nato meja, nazadnje Ljubljanska banka. Slovenski odnos je spremenil bruseljski pristop do obravnave dvostranskih vprašanj v procesu pogajanj. Komisar za širitev Štefan Füle je odločen poskrbeti za to, da mu dvostranske mine ne bodo več eksplodirale med pogajanji. Sloveniji sicer v EU ni nihče oporekal, da je enakopravna članica, upravičena do obrambe svojih interesov, a le malokdo je razumel, za kaj sploh gre, predvsem pri vprašanju meje, pravijo viri pri EU.
Kot zunanjepolitični faux pas v Bruslju opisujejo zapoznel odziv Slovenije pri odločanju o sankcijah proti Belorusiji februarja in marca leta 2012, ko je tik pred zdajci iz gospodarskih interesov nasprotovala uvrstitvi poslovneža Jurija Čiža na kazenski seznam, s čimer si je prislužila kritike zaradi politične nespretnosti in tudi očitke, da ne želi kaznovati kršiteljev človekovih pravic.
Največ opominov zaradi kršenja evropske zakonodaje je Slovenija dobila na področju okolja, celo prvi sodbi proti njej je izreklo Sodišče EU zaradi nespoštovanja okoljskih pravil - prvo marca 2009, ker direktive o okoljski odgovornosti ni v predpisanem roku ustrezno prenesla v svojo nacionalno zakonodajo, drugo pa oktobra 2010, ker ni v predpisanem roku sprejela vseh potrebnih ukrepov glede izdaje dovoljenj za industrijske obrate v skladu z direktivo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja.
Več opozoril je, v tem primeru od Amnesty International, dobila zaradi Romov. Marca 2011 je organizacija celo Bruselj pozvala k pritisku na Ljubljano za zaščito pravic Romov, češ da je malomarni slovenski vladi spodletelo pri zagotavljanju ustreznega bivališča in vode. V Evropski komisiji so pojasnili, da nimajo pravne podlage za ukrepanje, in izpostavili, da mora biti nediskriminacija del vsake resne nacionalne strategije o Romih.
Slovensko predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008 pa so v AI izkoristili za osvetlitev problema izbrisanih. Februarja 2008 so ob 16. obletnici izbrisanih EU pozvali, naj zagotovi, da se bo slovenska vlada ustrezno soočila s tem problemom, in opozorili, da to stalno kršenje pravic tako veliko ljudi resnično meče senco na državo, ki vodi EU.