Dimitrij Rupel Svet24.si

Dimitrij Rupel potarnal nad mizerno plačo! Toliko...

katerina tihonova Svet24.si

Bo Putina nasledila hči, ki je v razmerju z ...

protest vlada ljubljana jenull policija pl Necenzurirano

Strojevodje iz Auschwitza #kolumna

anze logar pf Reporter.si

Ravs v SDS: Jože Tanko označil Anžeta Logarja ...

dragic doncic Ekipa24.si

Uh, to pa bo spektakel! Gogi in Luka spet skupaj v...

Evita Antončič Njena.si

Evita namesto materine poti izbrala kulinariko

roglic Ekipa24.si

Primož Roglič se je dokončno odločil. Potrjeno...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Magazin

Zanemarjena blejska Pristava naj bi postala elitni hotel

Deli na:
Zanemarjena blejska Pristava naj bi postala elitni hotel

Zapuščena Pristava Bled - Foto: Google Street View

Vrsto let bolj ali manj zapuščena Pristava Bled naj bi kmalu dobila novo vsebino. Otmar Zorn, ki je propadajoči spomeniško zaščiten kompleks od države kupil leta 2018, načrtuje preureditev v vrhunski hotel za goste, ki bi znali ceniti njegovo avtentičnost. Gradbeno dovoljenje pričakuje še letos, začetek gradnje pa v letu 2023.

Pristava Bled, ki je bil zgrajena med letoma 1920 in 1940, je prvotno služila kot pomožni objekt gradu Suvobor, ki je bil predhodnik današnje Vile Bled. Po drugi svetovni vojni so objekt nacionalizirali in vanj naselili delavske družine. Leta 1989 ga je Almira preuredila v trgovsko hišo, ki pa je že leta 1993 zaprla svoja vrata.

Odtlej je bilo več poskusov ponovne oživitve kompleksa. Nekaj časa je v njem delovala galerija slikarja Jožeta Ciuhe, kasneje je bilo v njem na ogled še nekaj drugih razstav. Bolj ali manj pa je objekt že skoraj 30 let opuščen. Leta 2018 ga je država za 1,35 milijona evrov prodala Zornu, ki je pred tem kupil tudi blejski hotel Jelovica.

Trizvezdični hotel Jelovica je hitro doživel celovito prenovo notranjosti in leta 2019 odprl svoja vrata kot štirizvezdični Bled Rose hotel. Letošnjo pomlad hotel čaka še prenova fasade, pročelja in balkonov, za kar je lastnik po letu in pol prizadevanj pred kratkim vendarle pridobil gradbeno dovoljenje.

Še veliko težje bo z uresničevanjem prenove Pristave, kjer bo treba paziti ne le na krajino, temveč tudi na arheološko najdišče in zaščiteno spomeniško dediščino. Arhitektka Monika Fink Serša je pojasnila, da so preverili različne možnosti za objekt, od tega, da bi v njem uredili diagnostični center, do tega, da bi ga preoblikovali v dom za ostarele in oskrbovana stanovanja. Vendar arhitektura samega kompleksa za tovrstne dejavnosti ni posebej primerna.

"V rekonstrukciji in spremembi namembnosti objekta moramo spoštovati veliko pogojev, zato smo predlagali, da bi vanj umestili hotel," je dejala Fink Serša. Pojasnila je, da so arhitekturno zanimivi stari objekti zelo privlačni za tako imenovane odgovorne turiste, ki si želijo spoznavati avtentičnost neke dežele.

Za projekt, ki ga usklajujejo zlasti z zavodom za varstvo kulturne dediščine, bodo v kratkem vložili dokumentacijo za gradbeno dovoljenje, za katerega upajo, da bo izdano še letos. Dela bi nato stekla v prihodnjem letu, v začetku leta 2025 pa bi hotel lahko sprejel prve goste.

Vrednosti investicije še ne razkrivajo, jasno pa je, da bo draga, saj bo potrebna tudi sanacija objekta. Kot je napovedal Zorn, se bodo potegovali za državna sredstva, namenjena izgradnji turistične infrastrukture. Razpis za 69 milijonov evrov naj bi bil objavljen v nekaj mesecih, Zorn pa upa, da ne bo tako omejen kot prvi razpis, na katerega se s projektom Pristave ne morejo prijaviti.


Hkrati je opozoril, da Slovenija nima jasne turistične strategije. "Želimo si dolgoročne podpore turizmu, da bi se pogoji poslovanja izboljšali in bi se panoga lahko razvijala," je dejal. Kot je navedla Fink Serša, bi bil lahko prvi razvojni korak, da bi Slovenija po vzoru Avstrije pomagala lastnikom spomeniško zavarovanih objektov pri njihovi obnovi. Zato so takšni objekti v sosednji državi vzorno urejeni, v Sloveniji pa se investitorji bojijo hudih pogojev in stroškov prenove.

Za kadrovske težave, ki težijo slovenski turizem, bi lahko država, prav tako po zgledu Avstrije, izven sezone poskrbela za turistične delavce. Kot je pojasnila Fink Serša, bi tako v turizmu in gostinstvu lažje zadržali dobre kadre in jim omogočali kakovostna delovna mesta ter dobro življenje.

Zorn je prepričan, da bo petzvezdični hotel na Pristavi pomagal ugledu Bleda in bo dvignil njegovo turistično ponudbo. Oživitve Pristave sta vesela tudi blejski župan Janez Fajfar in direktor občinske uprave Robert Klinar. Kot sta zagotovila, občina pozdravlja vsakega investitorja, ki je pripravljen delati v skladu z občinskimi razvojnimi načrti in akti.

"Zelo me veseli, da se bo Pristava, ki je izjemno lep objekt, končno začela obnavljati," je poudaril župan, ki je vesel, da bo ob prihodu na Bled z bohinjske strani, kjer se bo priključila tudi južna obvoznica, obiskovalce pozdravil takšen objekt. Je pa ob novih investicijah v kraj župan opozoril tudi na pomen sobivanja, vzajemnega spoštovanja in spoštovanja tradicije.

Blejski cilji turističnega razvoja so petzvezdična doživetja, z ohranitvijo avtohtonosti in tradicije, je izpostavil Klinar, ki je zadovoljen, da je to cilj, ki ga glede na zastavljene projekte zasleduje tudi Zorn. Klinar je napovedal, da bo letos pripravljena tudi prometna študija za območje Pristave, poleg tega se dogovarjajo za ureditev kanalizacije.

Zorn ima v načrtu še en turistični projekt, in sicer ureditev namestitvenih objektov na planini Mrzli studenec na Pokljuki, kjer je že kupil eno pastirsko kočo, večje gospodarsko poslopje in eno propadajočo kočo, še dve pastirski koči pa naj bi vzel v najem. Objekte bi obnovili in v njih uredili skupaj osem apartmajev.

Kot je izpostavila Fink Serša, je pri tem projektu ključno, da bi se na tem območju še naprej izvajala tudi pašna dejavnost. V te objekte bi namreč vabili goste, ki bi si želeli odmika od vsakdana s spoštovanjem okolja, narave, tradicije in kmetijske dejavnosti. "Gre za zanimivost, avtentičnost, ki je ne smemo pokvariti, temveč pokazati," je poudarila. Projekt je sicer še daleč od realizacije, so pa o njem stekli pogovori z javnim zavodom Triglavski narodni park.

Že v kratkem pa naj bi zaživel še en od Zornovih objektov, in sicer Vila Podvin, ki jo je s 1. decembrom lani kot najemnik zapustil kuharski mojster Uroš Štefelin. Za objekt so že našli novega najemnika, ki naj bi restavracijo znova odprl 1. februarja. Kot je zagotovil Zorn, gre za vrhunskega slovenskega kuharja, ki se bo z ekipo trudil ubraniti Michelinovo zvezdico Vile Podvin.