Formula deset plus deset do finalnega izbora
Prizorišče treh večerov izbora, 14., 16. in 18. maja, bo center Expo Tel Aviv, v katerem letno pripravijo do 60 večjih dogodkov, od koncertov, razstav, sejmov do konferenc.
V prvem predizboru, 14. maja, se bodo za deset mest v finalu potegovali predstavniki 17 držav, tudi Slovenija, ki bo nastopila kot peta po vrsti. Ob njej pa še Ciper, Črna gora, Finska, Poljska, Češka, Madžarska, Belorusija, Srbija, Belgija, Gruzija, Avstralija, Islandija, Estonija, Portugalska, Grčija in San Marino.
Še 18 držav in njihov predstavnikov se bo prav tako za deset finalnih mest predstavilo dva dni kasneje, in sicer Armenija, Irska, Moldavija, Švica, Latvija, Romunija, Danska, Švedska, Avstrija, Hrvaška, Malta, Litva, Rusija, Albanija, Norveška, Nizozemska, Severna Makedonija in Azerbajdžan.
V velikem finalu 18. maja bo nastopilo 26 držav: 20 najboljših iz obeh predizborov, Izrael kot letošnji gostitelj ter predstavniki "velikih pet" - Italija, Francija, Španija, Nemčija in Velika Britanija. Zmagovalno skladbo bodo izbrali gledalci prek telefonskega glasovanja in petčlanske strokovne žirije v vseh 41 državah udeleženkah v razmerju 50:50.
Vsako nacionalno žirijo sestavlja pet članov, ki ocenjujejo vokalne sposobnosti, nastop, izvirnost pesmi in splošen vtis. V slovenski so letos Žiga Klančar, Urša Mihevc, Ula Ložar, Mate Bro in Urša Vlašič. Njihove točke bo v Tel Aviv, kot so napovedali na RTV Slovenija, sporočila predstavnica na lanskem Eurosongu Lea Sirk.
Neposredni prenosi prvega predizbora bodo na TV SLO 2, Valu 202, Radiu Maribor in RTV 4D, prav tako prenos finala. Prenos drugega predizbora pa bo na TV SLO 2 in RTV 4D.
Tekmovanje že več let spremlja poseben slovenski portal
Za promoviranje tega vseevropskega glasbenega tekmovanja v Sloveniji že več let deluje posebna spletna stran Evrovizija.com. Kot je za STA povedal njen glavni in odgovorni urednik Alesh Maatko, so jo začeli razvijati leta 2002, ko je Slovenija nastopila s Sestrami.
"Takrat je bilo precej drugačno poročanje kot danes, saj še ni bilo niti družbenih omrežjih, ne WiFi-ja, splet je bil še v razvoju. Nekaj stvari smo objavili v času Evrovizije, nekaj pa po dogodku, saj so se takrat prav tako še razvijali digitalni fotoaparati. Na samem dogajanju, kjer prav tako ni bilo prenosnikov, je bilo medijem omogočeno med drugim to, da smo slike naprej razvili na posebnih napravah, jih nato skenirali in na koncu objavili na spletu. Precej počasen postopek, a nam je vse skupaj uspelo," se spominja.
Evrovizija.com je priljubljen portal pri slovenskih oboževalcih evrovizijske popevke, to pa spremljajo vse dni v letu. V uredništvu vsak dan pripravljajo sveže evrovizijske novice, v katerih izpostavijo najbolj zanimive evrovizijske teme in vsebine. Poleg tega promovirajo slovensko glasbo ter glasbene festivale doma in v tujini, skrbijo pa tudi za družabne in zabavne vsebine.
Kot ugotavlja Maatko, bralce najbolj zanimajo evrovizijske teme in slovenski izbor Ema. Zanimive pa so jim tudi zgodbe iz regije oziroma tiste znane osebnosti, ki jih poznajo, tudi iz nekdanje Jugoslavije. Ko ni evrovizijski čas, pa skušajo pritegniti z zabavnimi in družabni vsebinami, s poudarkom na slovenski glasbi.
Spletno stran si ogleda povprečno vsak drugi Slovenec. "Največji domet je vsekakor v času Evrovizije, kjer imamo tudi do pol milijona obiskovalcev," je pojasnil Maatko. Kot zanimivost pa je povedal, da so glede tega imeli največ težav leta 2007, ko je Alenka Gotar Sloveniji pripela finale. Takrat se je spletna stran zaradi prevelikega števila obiska sesula. "Takrat je bilo v kratkem času pol Štajerske, tam smo imeli namreč strežnike, nekaj časa brez dostopa do spleta, saj je bil naval prevelik. Podoben naval se je zgodil leta 2015, ko se je v finale uvrstil dvojec Maraaya."
Na voljo tudi evrovizijski klub
Komur je blizu izbor za pesem Evrovizije, se lahko včlani tudi v klub Evrovizija.com. Gre za majhen klub, v katerem se vsi poznajo, srečujejo in so aktivni na družbenih omrežjih. Kot zanimivost: Maatko je bil v letih 2002-2004 do danes edini iz Sloveniji v vlogi koordinatorja vseh evropskih evrovizijskih klubov.
Zanimanja Slovencev za potovanje na sam Eurosong je bilo včasih po Maatkovih besedah precej več, zdaj je odvisno, v kateri državi poteka. "Recimo v Avstriji je bila udeležba precejšnja, v Azerbajdžanu pa minimalna. Tudi letos nas v Izraelu ni ravno veliko."
Veliko pa je po njegovih besedah zanimivosti, povezanih s sodelovanjem Slovenije na tem tekmovanju. "Zelo živahno in odmevno je bilo leta 2002 s Sestrami. Takrat je bilo res izjemno zanimanje," je povedal Maatko.
Spomnil je na poroko Simona in Diane iz dua Platin, ki je Slovenijo predstavljal leta 2004. "Potem smo leta 2009 v Moskvi srečali Putina, ki si je ogledal evrovizijsko vajo takoj za našimi predstavniki. V Azerbajdžanu so v enem letu zgradili dvorano. Ko smo prišli v Baku, so še vedno urejali stvari, barvali dvorano, olepševali mesto. Leta 2015 so nas na Dunaju razvajali kot še nikjer doslej. V tem času pa je spoznal in se družil tudi s prvo evrovizijsko zmagovalko leta 1956 Lys Assia, ki je umrla lani, stara 94 let.