Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?

Ko se narava odloči pokazati svojo moč, smo pogosto obsojeni na milost in nemilost vodnim silam. Slovenija, ki je bogata z vodnimi viri, je bila avgusta leta 2023 priča ekstremnim vremenskim pojavom s spremljajočimi poplavami, zemeljskimi plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Ali vemo, kako dobro smo pripravljeni na naslednjo vodno katastrofo? Odgovor leži v infrastrukturi, ki tvori našo prvo obrambno linijo. Načrtovanje in gradnja protipoplavnih objektov pa so le del rešitve.

Zakaj reke (ne) poplavljajo?

Hidrotehnik: Varuhi slovenskih voda

Podjetje Hidrotehnik je že od svojih začetkov leta 1946 temeljni kamen slovenskega urejanja vodotokov. Skozi desetletja se je razvijalo in prilagajalo, vse dokler ni postalo to, kar je danes: vodilna gospodarska družba na področju urejanja voda, nizkih gradenj ter proizvodnje betonskih mešanic v Sloveniji. Z bogato zgodovino in širokim spektrom dejavnosti, ki segajo od vzdrževanja vodne infrastrukture do izvajanja koncesijskih storitev na povodjih srednje Save in Soče, Hidrotehnik ostaja ključni igralec v boju proti naravnim nesrečam, kot so poplave in erozije.

-

Hidrotehnik se ponaša z interdisciplinarnimi strokovnimi ekipami, ki združujejo znanje in izkušnje s področja gradbeništva, strojništva in vodarstva. Njihova zavezanost k trajnostnemu razvoju in inovacijam je ključna za izvajanje kompleksnih projektov, ki vključujejo tako tradicionalne metode, kot je kranjska stena, kot tudi sodobne tehnološke rešitve. Podjetje deluje trajnostno in družbeno odgovorno, saj si prizadeva za ohranjanje naravnega okolja in izboljšanje kakovosti življenja v lokalnih skupnostih.

-

S stalnim vlaganjem v znanje zaposlenih, tehnološki razvoj in inovacije, Hidrotehnik ostaja zanesljiv partner v zaščiti pred naravnimi katastrofami in trajnostnem upravljanju vodnih virov.

Reke so dinamični sistemi, katerih obnašanje je odvisno od številnih dejavnikov, od naravnih do človeških. Poplave so naravni pojav, ki se zgodi, ko rečna struga ne more več zadržati povečanega pretoka vode, kar je pogosto posledica intenzivnih padavin, taljenja snega ali nenadnih vremenskih sprememb. Naravne značilnosti, kot so topografija, geologija in vegetacija, vplivajo na hitrost pretakanja vode in zmožnost tal, da vpijejo odvečno vodo. Na drugi strani pa človeške dejavnosti, kot so urbanizacija, izgradnja infrastrukture in spremembe v rabi zemljišč, lahko poslabšajo poplavno ogroženost. Urejanje vodotokov, vzdrževanje vodne infrastrukture in sonaravni pristopi, kot so obnova mokrišč in ohranjanje naravnih zadrževalnih območij, igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju tveganja poplav. Razumevanje teh kompleksnih interakcij je bistveno za razvoj učinkovitih strategij za preprečevanje poplav in zaščito prebivalstva ter okolja.

Urejanje vode nekoč in danes

Urejanje vodotokov ima v Evropi dolgo in pestro zgodovino. Že v rimskih časih so gradili akvadukte in kanale za oskrbo z vodo in obrambo pred poplavami. V srednjem veku so se razvile tehnike, kot so mlini na vodi in jezovi, ki so omogočali izkoriščanje vodne energije dolga stoletja. V 19. stoletju je naposled industrijska revolucija prinesla nove izzive in rešitve, kot so regulacija rek in gradnja kanalov za plovbo in transport. Danes se urejanje voda osredotoča na trajnostne in sonaravne rešitve, ki upoštevajo ekosistemske storitve in ohranjajo naravno ravnovesje. Tradicionalne tehnike v kombinaciji z napredno tehnologijo predstavljajo celovit pristop k zaščiti pred vodnimi katastrofami.

Kranjska stena: Tradicija, ki traja

Pred zemeljskimi plazovi in nepredvidenimi vodnimi katastrofami Slovenijo med drugim varuje skoraj 200 let stara metoda, ki je del nesnovne dediščine. Gre za eno od najbolj fascinantnih tehnik, ki se je ohranila skozi stoletja, in se imenuje kranjska stena ali lesena kašta. Ta metoda, ki izvira iz slovenskih krajev, povezuje naravne materiale, kot sta kamen in les, v rešetkasto strukturo, ki je izjemno prilagodljiva terenskim značilnostim. Lesena kašta se uporablja za zavarovanje brežin in gradnjo prečnih objektov, kot so jezovi in pregrade, kar jo postavlja v ospredje sonaravnih rešitev za urejanje vodotokov.

Kranjske stene niso le učinkovite, temveč tudi okolju prijazne. Njihova prožnost in sposobnost prilagajanja naravnim oblikam terena prispevata k ohranjanju ekosistemov in krajinske lepote. Poleg tega so socialno-ekonomsko sprejemljive, saj omogočajo združitev z drugimi rabami vode, kot so turizem in rekreacija.

Sodobne rešitve za kompleksne probleme

Kljub učinkovitosti tradicionalnih metod, kot je kranjska stena, se moramo zavedati, da sodobni izzivi zahtevajo tudi sodobne rešitve. Slovenija je v zadnjih letih vlagala v razvoj večnamenskih zadrževalnikov, ki ne le zmanjšujejo poplavno ogroženost, temveč tudi zagotavljajo zadostne količine vode v sušnih obdobjih. Zadrževalnik Vogršček v spodnji Vipavski dolini je odličen primer, kako lahko z ustreznim upravljanjem vodnih virov zmanjšamo vpliv ekstremnih vremenskih pojavov. Ta zadrževalnik zmanjšuje poplavno ogroženost in zagotavlja zadostne količine vode v sušnih obdobjih. Podobno delujejo tudi zadrževalniki na območju reke Soče, kot so Vogršček, Pikolud in Pikol, ki so ključni za uravnavanje vodnih količin in zaščito pred poplavami.

Poleg zadrževalnikov se v Sloveniji uporabljajo tudi napredni sistemi monitoringa in daljinskega vodenja, ki omogočajo natančno spremljanje stanja vodotokov in hitro ukrepanje ob morebitnih težavah. Avtomatizacija upravljanja z objekti, kot so zapornice in jezovi, zagotavlja učinkovito regulacijo pretokov in preprečuje škodljive posledice visokih voda. Takšne rešitve so ključne za zaščito urbanih območij in pomembne infrastrukture.

Preventiva je najbolj zanesljiv pristop

Preprečevanje je vedno boljše kot zdravljenje. To še posebej velja na področju urejanja voda. Redno vzdrževanje vodne infrastrukture je ključno za preprečevanje poplav in drugih vodnih katastrof. To vključuje odstranjevanje plavja in naplavin, krepitev brežin ter spremljanje hidroloških stanj. Prav tako je pomembno ozaveščanje javnosti o nevarnostih poplav in pomena ohranjanja naravnih zadrževalnih območij, kot so mokrišča in gozdovi, ki igrajo pomembno vlogo pri zmanjševanju poplavne ogroženosti.

Pripravljeni na prihodnost

Voda je nepredvidljiva sila, a s pravilnim pristopom jo lahko obvladamo. S prepletom znanja, tradicije in inovacij lahko Slovenija postane vzor v učinkovitem upravljanju vodnih virov in zaščiti pred naravnimi katastrofami. Sleherna država, ki je tako vodnata kot Slovenija, mora nenehno vlagati v razvoj in uporabo tako tradicionalnih kot sodobnih metod urejanja voda.

__

Vsebino omogoča: HIDROTEHNIK d.o.o.