Kamprad, ki bo 30. marca dopolnil 90 let, ima sloves varčneža, kar je po nekaterih ocenah tudi botrovalo njegovemu poslovnemu uspehu.
V pogovoru, ki ga je nedavno povzela francoska tiskovna agencija AFP, je dejal, da verjetno nima obleke, ki ne bi bila kupljena na bolšjem trgu, s čimer je želel postaviti dober zgled ostalim. Meni, da je v regiji Smaland na jugu Švedske, od koder prihaja, skromnost globoko zakoreninjena v miselnosti njenih prebivalcev.
A njegova pregovorna varčnost ima tudi drugo plat. Med drugim jo je v preteklosti dokazoval tako, da je leta 1973 pred visokimi švedskimi davki zbežal na Dansko, na koncu pa je zaradi še nižje obdavčitve pristal v Švici.
Tokratno priznanje sicer ni prvo razkritje o njegovih nakupovalnih navadah. Pred osmimi leti je namreč polnil naslovnice medijev s tem, ko je dejal, da je na Nizozemskem plačal 22 evrov za frizerja, kar je preseglo vsoto, ki jo je za tovrstne storitve pripravljen plačati. Zagovarjal se je, rekoč, da jih ponavadi opravlja, kadar se mudi v državah v razvoju.
Leta 2006 ga je ameriški poslovni časnik Forbes označil za četrtega najbogatejšega Zemljana. Švedski mediji so nedavno poročali, da ima pod palcem 610 milijard švedskih kron (65,5 milijarde evrov), pri čemer velja poudariti, da je težko ocenjevati njegovo bogastvo, saj ga je razpršil med otroke in družinsko fundacijo, ki se nahaja v alpski kneževini Liechtenstein, ki velja za eno najbolj razvpitih evropskih davčnih oaz.
Od leta 2010 se je počasi umikal iz aktivne vloge v družinskem podjetju, s čimer so v ospredje prišli njegovi trije sinovi, na Švedsko pa se je dokončno vrnil leta 2014, a po nekaterih informacijah še vedno nadzoruje Ingka Holding, ki bdi nad skupino Ikea.