V Kranjski Gori bi se šli gozdni turizem

"V razmišljanju o tem, kaj bi v duhu naše destinacije še lahko ponudili obiskovalcem, da bi s svojo ponudbo izstopali od drugih destinacij, se nam je kot odgovor ponudil gozd," je povedal direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber. Kot je pojasnil, Kranjsko Goro obdaja ogromno gozda. Dolga leta je Gozd Martuljek veljal tudi za klimatsko zdravilišče, posebne pozornosti pa gozdu s turističnega in zdravstvenega vidika doslej niso namenjali.

Na Japonskem in v zadnjem času tudi v Nemčiji gozdni turizem doživlja pravi razcvet in Veber je prepričan, da ima tudi Kranjska Gora ne tem področju izjemne priložnosti. Vendar bi se tega radi lotili na pravi način, strokovno, z raziskavami in certificirano ponudbo za obiskovalce. Čeprav je znano, da ima gozd na človeka pozitivne učinke, namreč zdravilni učinki še niso dovolj raziskani.

Kranjska Gora zato sodeluje s strokovnjakinjo, predavateljico na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem Bled Darijo Cvikl, ki si že zadnjih pet let prizadeva za uveljavitev gozdnega turizma v Sloveniji. Terapevtske učinke in turistične potenciale gozda je raziskovala tudi v svoji doktorski nalogi.

Vesela je, da je Kranjska Gora prepoznala ta potencial. Skupaj so zato poleti pristopili k izvedbi raziskave, pri kateri so se povezali tudi s predstavniki drugih strok, da bi medicinsko izmerili blagodejne učinke gozda na človeka. Izbrali so 50 prostovoljcev iz Slovenije, ki so prišli v Kranjsko Goro na kratek dopust z gozdnimi terapijami, po katerih so izmerili njihove odzive.

Kot je povedala Cviklova, so zdravilni že sami hlapi oziroma fitoncidi, ki se sproščajo v gozdu. "Dovolj je že v gozdu sedeti in pasivno vpijati vidne in slušne zaznave," je izpostavila in dodala, da so s testiranci v manjših skupinah delali certificirani gozdni terapevti.

Testirancem so merili srčni utrip, tlak in raven stresnih hormonov ter izvedli psihološke teste z vprašalniki pozitivne in negativne emocionalnosti, ki opredeljujejo splošno mero blagostanja človeka.

"Rezultati so pokazali izjemno pozitivne učinke," je izpostavila Cviklova in navedla sedemodstotno znižanje stresnega hormona kortizol in 26-odstotno znižanje indeksa hormona DHEA. Znižala sta s tudi tlak in srčni utrip. Vprašalniki pa so pokazali, da so se udeleženci testiranja po dveh dneh gozdne terapije počutili vsesplošno veliko bolje kot prej.

Želi si, da bi lahko v sodelovanju z NIJZ izvedli še širšo raziskavo, saj gozdne aktivnosti posameznikov lahko prispevajo tudi k javnemu zdravju. Obsežnejše testiranje bi dalo tudi še bolj reprezentativne rezultate in možnost certificiranja gozdne terapije. Ob tem si Veber želi, da bi se v Kranjski Gori osnoval tudi kompetenčni center za verifikacijo zdravilnih učinkov gozda na človeka.

"Ne želimo prodajati megle, ampak na podlagi znanstvenih raziskav priti do temeljev, ki bodo potrjevali dejanske blagodejne učinke gozda na človeka. Iz tega se bodo lahko razvili različni, tudi turistični produkti," je izpostavil Veber.

Možnosti je veliko, je prepričana Cviklova. Ob tem je spomnila, da so v Nemčiji lani denimo odprli prvi zdravilni gozd za otroke. Gozd ponuja priložnosti za urjenje čuječnosti in opazovanja. Nove generacije turističnih produktov je mogoče zasnovati tudi v kombinaciji z obogateno resničnostjo, kakršen je denimo pogled skozi oči lisice ali čebele.

Ustanovili bi lahko klimatsko zdravilišče, center za naravno in gozdno medicino ali rehabilitacijski-terapevtski center za zdravljenje nekemičnih odvisnosti, kot je zasvojenost od interneta ali socialnih omrežij, je nekaj možnosti nanizala Cviklova.

Cviklova je prepričana, da bi lahko Slovenija redefinirala turistično strategijo in na trajnostni način, brez konflikta z naravo, izkoristila svoje obsežne gozdne površine ter postala med prvimi v svetu po gozdnih resortih. "To nam ponujajo naše ekosistemske danosti, smo pa šele na začetku in vse karte so še odprte," je poudarila Cviklova in ob tem pozvala k strnitvi moči različnih strok in akterjev.