Interzero deluje na osmih evropskih trgih, zato bržkone ni naključje, da je prav vaše podjetje razvilo mednarodno primerljivo spletno orodje Trajnometer, ki podjetjem omogoča varno upravljanje svojih okoljskih podatkov v realnem času. Zakaj je to tako pomembno?
Interzero se že več let pospešeno pripravlja na novo evropsko zakonodajo, ki podjetjem nalaga obvezno poročanje o njihovem trajnostnem poslovanju. Če hitro orišem; vsa podjetja bodo morala v prihodnjih letih poročati o tem, koliko energije porabijo, koliko odpadkov ustvarijo, koliko emisij proizvedejo in koliko naravnih virov nepovratno uporabijo. Stranke, Interzero jih ima preko 20.000 po celi EU, so nas že pred leti opozorile, da gre za tako kompleksne podatke, ki jih sami ne morejo biti zbrati, kaj šele verodostojno interpretirati ter o tem poročati.
To spletno orodje Trajnometer pa podatke verodostojno interpretira?
Spletno orodje Trajnometer je enostavno za uporabnika, torej za podjetje. Ni pa enostavno za Interzero, ki zbrane podatke varno in skrbno analizira ter interpretira. Ključna prednost Interzera ni zgolj izjemno poznavanje zakonodajnih mednarodnih obveznosti, ampak naše strokovno znanje. Okoljski svetovalci Interzera skupaj s podjetjem določijo ključne okoljske kazalnike, ki jih mora podjetje sploh spremljati glede na njihove zastavljene okoljske cilje. Ti so različni od podjetja do podjetja. Jasno je, da ima gradbeno podjetje drugačen okoljski odtis od zavarovalnice. Trajnometer se vsakemu prilagodi.
Kako spletno orodje loči med panogami?
Podjetje izbere, katere okoljske podatke želi spremljati in jih vnese v spletni Trajnometer. Okoljski svetovalci Interzera podatke interpretirajo glede na velikost podjetja, glede na panogo, glede na izbrane parametre. Potem skupaj s podjetjem določijo cilje za prihodnje leto. Trajnometer lahko podjetje nenehno posodablja, podatki se lahko venomer vnašajo in dopolnjujejo, če si to podjetje želi. Tako lahko podjetja v realnem času spremljajo svoj okoljski odtis in ga, seveda, zmanjšujejo.
Kako zagotavljate verodostojnost podatkov? Nenazadnje jih podjetje vpisuje samo.
Tudi letna poročila in bilance pripravljajo podjetja sama, pa nihče ne dvomi v njih. Zaupamo torej, da bodo podjetja po svojih najboljših sposobnostih vnašala v Trajnometer čim bolj natančne podatke. Saj gre za njihove zaupne podatke, ki so namenjeni njim in so njim v pomoč, da poznajo svoj okoljski odtis. Ti podatki bodo v prihodnosti zlata vredni, sploh pravilno zbrani na enem mestu. Naj spomnim, nekatera podjetja morajo o ESG skladnosti že danes poročati denimo bankam, ko prosijo za premostitvene kredite. Taka podjetja bodo enostavno kot dokazilo o skladnosti priložila naš Trajnometer, ki je certificiran in mednarodno primerljiv.
Kaj to pomeni?
Za Interzero je bilo najbolj pomembno to, da lahko naš Trajnometer uporabljajo vse stranke v vseh osmih državah EU in da je orodje 100% skladno z EU zahtevami. To nam je uspelo, spletno orodje smo razvijali več let in nanj smo resnično ponosni. Trajnometer je torej ključno orodje za vsa podjetja, ki so ali še bodo zakonodajno obvezana, da poročajo o svojem trajnostnem poslovanju. Vsa podjetja to čaka v 2025, ostala pa imajo torej še eno leto časa, da ugotovijo, kako jim na tem področju sploh gre. Tem priporočamo osnovno verzijo Trajnometra.
Kakšne cilje si je Interzero zastavil za leto 2024?
V Sloveniji imamo izredne stranke, ki trajnostno razmišljajo in delujejo. Tako je recimo Atlantic Droga Kolinska. Z njimi in z Alplo smo skupaj oblikovali sistem popolnega kroženja plastike. Interzero je plastiko iz odrabljene plastenke spremenil v sekundarno surovino za novo pet plastiko. Torej potrošniki ne morate več piti Donata iz plastike, ki ni bila že vsaj enkrat uporabljena. Izjemen projekt, izjemna dedikacija podjetja, uživamo v partnerstvu z njimi. Ni pa Donat edini, vsekakor ne. Tako trajnostno podjetje je recimo tudi Loterija Slovenije, ki je iz odrabljenih Loto lističev izdelalo beležke za zaposlene. Sreča se multiplicira, se radi pošalimo.
Kaj pa trgovci?
Ti so morda res še najdlje od trajnostnega poslovanja. Nekateri, recimo Lidl in Hofer, sledijo EU smernicam in že pred zakonodajnimi obveznostmi implementirajo trajnostne rešitve. S Hoferjem skupaj že vrsto let skupaj razvijamo okolju prijazno embalažo. Z Lidlom letos skupaj z Junaki 3. nadstropja zbiramo plastenke v t.i. depozitnem sistemu. Vidimo, da se trgovci zavedajo, da je pred njimi dolga pot trajnostnega poslovanja. V drugih državah, kjer delujemo so sicer bistveno bolj pogumni.