Naročanje hrane preko aplikacije ehrana marsikomu olajša vsakdan, saj ni treba več brskati po kupu spravljenih in rahlo mastnih in zmečkanih letakov, ki smo jih nekdaj dobili ob naročanju hrane na dom in še vedno ležijo v kakem predalu. Niti ni treba več brskati po spletu in iskati restavracij, ki imajo dostavo na dom. Na portalu ehrana pridemo do želenega obroka že z nekaj kliki in tudi plačamo lahko kar na portalu ali aplikaciji na mobilniku. Malo počakamo, dingdong, in hrana je pred vrati. Uporabniki, ki so bili prej vajeni čakati tudi do uro ali še dlje, da so dobili hrano iz restavracije, jo pri naročilu na portalu dobijo povečini v pol ure.
Iz Nemčije z navdihom
Te enostavne možnosti na sončni strani Alp bržčas ne bi dobili tako hitro, če ne bi bilo prijateljstva med tremi fanti, ki so skupaj gulili srednješolske klopi na Viču in se kasneje vpisali še na isto fakulteto. Žiga Lesjak, Borut Markelj, Jernej Janežič so ti prijatelji, sošolci zaradi katerih lahko končno zmečemo stran popacane letake, ki se kje valjajo. Borut Markelj nam na obisku v njihovih pisarnah pojasni, kako se je vse skupaj začelo: »Šele ko gledam nazaj, vem, kako je do tega prišlo. Ideja se je rodila na Erasmusovi izmenjavi v Münchnu, kjer sva bila s soustanoviteljem Žigom skupaj. Tam sva uporabljala njihovo storitev Pizza.de. Bila sva navdušena, kako je s tem precej lažje kot v Ljubljani. Najina izkušnja z naročanjem hrane je bila v domačem okolju precej slaba. Vedno si naročil pri isti restavraciji, imel si jo zbrano in shranjeno v telefonu. Pa še raznolikosti ni bilo. Sinonim za dostavo je bila pica. Tam pa je bilo vse skupaj precej lažje in ogromno izbire.«
Polno izzivov
Ko se je poleti vrnil domov in so študentje iskali počitniško delo, se je trojici zdelo »fino, da bi poskusili nekaj svojega in hkrati našli tehnološko rešitev.« Povezati restavracije in uporabnike na enem mestu ni bil preprost zalogaj, a so bili odločeni to storiti. To je bil prvotni cilj. »Takrat sploh ni bilo govora o podjetništvu. Bolj ali manj je šlo za to, da sami sebi dokažemo, da bomo to lahko vzpostavili pri nas. Storitev smo začeli 2010, šele 2011 pa smo ustanovili podjetje, ko smo ugotovili, da bi to lahko komu zaračunali. Začeli smo kot z nekakšnim študentskim projektom zaradi navdušenja nad tehnologijo in videnega v tujini,« pojasni Markelj.
Pri postavljanju podjetja niso imeli hudih birokratskih ovir in se je dalo vse reševati sproti. Večja težava je bilo dobiti ponudnike hrane. Jih prepričati, da je tovrstno naročanje prava stvar tudi zanje. »Ker je to dvosmerni marketinški trg je najtežje dobiti prvega ponudnika takrat, ko nimaš še nobenega uporabnika. Ko pa imaš prvega ponudnika, pridobivaš uporabnike, ki jih je vsak dan več, s tem se tudi pri ponudnikih zbudi zanimanje in se pridružijo. Potem je ta model samo pospeševalen. Na začetku je najtežje prepričati prvega, zato smo neizmerno hvaležni piceriji Tonač iz Kranja, ki je bila prva.«
V Ljubljani je bilo še težje. »Šli smo do približno desetih restavracij, pa so vsi rekli, da imajo telefon in da tega ne potrebujejo. Prvi pa je ključen: prvi namreč bolj verjame tebi in tvojemu entuziazmu kot čemurkoli drugemu. Prvi nikoli ne računa, da bo kaj iz tega, mu je samo všeč, da nekdo poskuša nekaj novega na trgu, a takšni omogočijo preboj naprej.«
Postranska dejavnost postane služba
Fantje so kar precej časa na svojo idejo in storitev gledali kot na postransko dejavnost. Imeli so druge službe, študirali, nadaljevali študij, šele v letih 2014 in 2015 so pustili prejšnje službe in se zaposlili v podjetju, ki je vedno bolj pridobivalo prepoznavnost. »Na začetku je bilo težko orati ledino. Trenutek preobrata pa je bil, ko so nas restavracije same prosile, ali se nam lahko pridružijo, sploh tiste, ki so se na novo ustanovile. Torej, če se najde nekdo, ki bi rad začel z novo dostavo v Ljubljani, je zelo logična odločitev, da pokliče nas in vpraša, kako se lahko z nami dogovori, ker je zaradi bazena uporabnikov zanj zelo lahek vstop na trg. Bili so taki, ki so sprva zavrnili našo ponudbo za sodelovanje, potem pa so nas klicali. Ampak mi jim nič ne zamerimo, saj je precej pomembno, da ne izgubljaš energije pri tistih, ki so rekli ne. Zagotovo tudi oni pridejo na vrsto. V resnici v Ljubljani ni ponudnika dostave hrane, ki bi imel lastno dostavno floto in ne bi imel ehrane. Zato smo bili vedno prepričani, da se bodo tudi skeptiki pridružili, ko bo stvar zrela. Ideja namreč zori tudi pri njih. Na koncu pa je ključno tisto, kar uporabniki hočejo. Ti pa raje pokljukajo kot kličejo. Še večji bum pa se je zgodil, ko smo vzpostavili lastno dostavno floto leta 2017, takrat smo na platformo dodali restavracije, ki prej niso imeli dostave. Na primer Hood Bruger, McDonald's, Subway, Barbarella. Tu se je ponudba zelo razširila za končne uporabnike: nenadoma lahko naročajo hrano iz teh priljubljenih restavracij, kar je bilo prej nemogoče.«
Z delom in angažiranostjo ekipe, ki je širila ponudbo in storitve, so uporabniki pridobili veliko, ob tem pa so tudi ponudniki hrane videli, da morajo marsikaj spremeniti, če želijo biti vabljivi za uporabnike. Transparentnost ponudbe in menijev se je občutno izboljšala, tudi izbire na trgu je bilo vedno več. Bržčas bi številni malo zaspali, če ne bi bilo storitve ehrana, ki ni imela konkurence pri nas.
Prihod konkurenta in virusa
A če želiš napredovati, je konkurenca vsekakor dobrodošla. Leta 2019 je na slovenska tla prišel Wolt, finsko podjetje, ki posluje v 20 državah in je postalo sinonim za dostavo hrane. Ekipa ehrane se jih ni ustrašila. »Videli smo, da so prišli v Zagreb, zato smo se precej pripravili. Mislim, da moramo priznati, da je dejstvo, da takšnih številk, kot jih imamo danes, in tako profesionalnega podjetja ne bi imeli, če ne bi bilo Wolta. Na začetku je sicer bilo nekaj negotovosti, ampak v ekipi imamo zelo kreativne ljudi in smo se dobro zoperstavili temu. Dejansko ne bi tako napredovali kot podjetje in osebnostno, če njih ne bi bilo.«
Lani pa je prišla korona, epidemija. Ljudje so bili v svojih domačih mehurčkih, restavracije so morale zapreti vrata, druženj in piknikov ni bilo. Mnogi so propadli. Celo velika podjetja so se ukvarjala zgolj z golim preživetjem. Krčili so stroške, odpuščali, tudi pri nas. V podjetju, ki ponuja storitev ehrana, pa so zaposlovali. »Povečala se je naša ponudba, na začetku 2020 smo imeli okoli 160 ponudnikov, zdaj jih je skoraj 500, ki ponujajo hrano na portalu. Novi ponudniki privabljajo nove uporabnike,« pove Borut Markelj, ki poudari, da so opazili, da so uporabniki ostali tudi, ko so se lani poleti ukrepi sprostili.
Prostor za razvoj
Z ekipo nameravajo ponuditi še dodatne storitve, o katerih še ne govorijo konkretno, hkrati bodo skrbeli, da bo tudi njihova storitev naročanja hrane vedno boljša, saj je to osnovni cilj mladega kolektiva. Da delajo dobro, se vidi tudi po številkah. Ehrana je z oceno 4,9 najbolje ocenjena slovenska aplikacija. Imajo kar 500 ponudnikov hrane in 270 tisoč registriranih uporabnikov. Uspešnost pa se kaže tudi v prihodkih, kot rečeno, lani so se mnoga podjetja borila za preživetje, oni pa so zabeležili več kot dva milijona evrov prihodkov.
Ob tej podjetniški zgodbi pa velja tudi razmisliti. Ko se boste prihodnjič (ko bo mogoče) s prijatelji družili in se vam utrne kakšna zanimiva ideja, ki jo v sproščenem vzdušju razvijate, jo zapišite. Če jo pozabite, ne koristi nikomur.
