Vest o sredinem nastopu skupine Laibach v Severni Koreji so objavili številni svetovno znani mediji, kot so BBC, The Guardian, Sky News in Spiegel. Severnokorejska tiskovna agencija je pisala, da so Laibach dobro predstavili umetniško vrednost zasedbe s svojskim zvokom, bogatim vokalom in strokovno izvedbo. Kritičen do nastopa je bil Spiegel.
Največkrat so tuji mediji povzeli slovenskim bralcem znane informacije o koncertu Laibach v Severni Koreji, ki so zaokrožile po spletu. Mail Online jih je preimenoval v fašistični slovaški - ne slovenski - band. Pojasnili so, da člane zasedbe primerjajo s fašisti zaradi totalitarističnih uniform, ki jih nosijo na svojih nastopih.
Večina medijev je pisala, da so bili Laibach na 45-minutnem koncertu v Pjongjangu oblečeni v značilne severnokorejske moške obleke s kratkimi rokavi, pevka Mina Špiler pa se je med eno od skladb preoblekla v tradicionalno severnokorejsko nošo.
Britanski BBC je zapisal, da s fotografije severnokorejskega občinstva na koncertu Laibach v Pjongjangu na obrazih poslušalcev ni mogoče razbrati navdušenja, medtem ko je direktor turistične agencije Koryo Tours Simon Cockerell dejal, da med občinstvom ni bilo videti nezaupljivih ali zmedenih obrazov. Dodal pa je, da je bilo vzdušje nekoliko čudaško. Med koncertom se je namreč vseskozi spraševal: "Kaj se dogaja?"
Koncert po njegovih besedah ni bil odbijajoč ali naporen, temveč melodičen in lahko sprejemljiv za poslušalca. Po drugi strani pa je glas pevca Milana Frasa zelo globok in grlen, kar ni značilno za korejske izvajalce, zato je bilo občinstvo verjetno presenečeno. Član Laibach Ivan Novak je za Mail Online povedal še, da so med občinstvom sedeli ljudje, ki so sicer vajeni obiskovati opero, a so jih fantastično sprejeli: "S popolnim spoštovanjem."
Sky News je poročal, da je bilo nekaj subverzivnega tudi v izbiri repertoarja, saj so Laibach izvedli priredbe pesmi iz muzikala Moje pesmi, moje sanje, ki je postavljen v obdobje nacistične Nemčije.
Zelo kritičen do nastopa skupine Laibach v Severni Koreji je bil nemški Spiegel. Koncert je označil za slabo, ponesrečeno šalo. Laibach, ki so v 80-ih izumili svoj Disney totalitarizem in na jugoslovanske komuniste po hitlerjansko kričali dovolj dolgo, da so se ti odplazili, imajo danes žarek priokus, je poročal.
Če so bili Laibach leta 1980 ustanovljeni kot umetniški projekt, so njihova izvajanja do leta 2012, ko so dejansko nastopili v londonski galeriji Tate Modern, dobila pridih nečesa obupanega, brezdušnega, postali so prazna gesta, provokacija, ki je že dolgo tega ostala brez naboja.
Leta 1983 so po pisanju Spiegla Laibach veljali za državne sovražnike, Slavoj Žižek pa jih danes imenuje državni umetniki in tako na nek boratovski način povsem sovpadajo s Kim Jong Unom, ki v Severni Koreji leta 2015 prav tako goji svoj Disney totalitarizem. Laibach naj bi se začeli zamenjevati s svojo lastno pozo in naj bi preživeli preživeli lastno smrt, kar je za umetnike še posebej tragično.
"Če je to tista subverzija, o kateri so Laibach vedno sanjali, potem lahko skupina na svoj nastop v Pjongjangu gleda kot na maščevanje zgodovine nad njenim lastnim koncem," je sklenil Spiegel.
