Ribiška družina Tolmin je v sedemdesetih letih delovanja ustvarila pomembno turistično ponago. Od začetnih 21 članov, jih imajo danes 420 in 50 mladincev. A pozor, število članov so omejili, nam pojasni predsednik ribiške družine Milan Berlot. »Glede na obsežnost voda in ribjega življa smo se odločili, da je to maksimalno število ribičev, ki ga okolje prenese. Poleg tega pa letno prodamo še od šest do sedem tisoč turističnih dnevnih ribolovnic.«
Te kupujejo povečini tujci. Po tem, ko so pred leti prednjačili Francozi in Italijani, zudaj prevladujejo Skandinavci, veliko je tudi ribičev iz držav vzhodne Evrope, Čehov, Slovakov, prihajajo tudi Rusi. Nekdaj tradicionalni gostje so še Francozi, Angleži in Avstrijci, Italijanov je nekoliko manj. Beležimo pa tudi posamezne Američane, Avstralce in ribiče iz vseh koncev sveta.
Kajakaši, raftarji in krivolovci
V Posočju je dovoljeno samo muharjenje, spodbujajo pa športni ribolov v smislu vzemi, spusti. »Prodamo kar 92 odstotkov tovrstnih ribolovnic, za katere je potrebno odšteti 63 evrov na dan, če pa ribič ribo odvzame 78 evrov. To je glavni vir financiranja Ribiške družine Tolmin, ki ima tudi veliko naravovarstveno nalogo.« Poleg tega, da skrbimo za redno repopulacijo vodnega življa, bdimo nad nedovoljenimi posegi v in ob vodotokih, redno prirejamo tudi čistilne akcije. Vsako leto glede na ribolovno gojitveni načrt, ki nam ga predpiše država vložimo določeno količino iker z očmi ter enoletne in dovletne mladice.«
Nam pa Berlot potoži, da je kobariški občinski svet brez njihovega soglasja ali mnenja podaljšal čas plovnega režima za kajakaše in raftarje iz 18 na 20 uro. »Kajakaši in raftarji so za ribiče moteč element, zato se skušamo dogovoriti, kdo bo v katerem časovnem obdobju na reki. Še posebej pa nas skrbi prošnja, ki jo je na nas naslovil bovški občinski svet, ki ima željo, da bi kajakaši trenirali tudi v zimskih mesecih, ko se ribe drstijo, kar pa je za nas sporno, saj pride do poškodb jajčec, oziroma iker,« še doda Berlot.
Omeni tudi, da jim kar nekaj težav povzročajo krivolovci. »Problematično je poleti, ko se tujci vračajo z morju in ker imajo s seboj pribore za ribolov, lovijo na črno. Sicer pa krivolovce najdemo tudi med domačini.« Pred kratkim so redno zaposlili profesionalnega ribiškega čuvaja, 16 pa je pogodbenih, a žal nimajo nobenih pooblastil. Sicer pa Berlot pravi, da dobro sodelujejo z občinskimi redarskimi službami in s policijo.
Projekt nove ribogojnice
Leto 2015 se bo zapisalo v zgodovino razvoja ribištva v Posočju. Ribiška družina Tolmin je namreč v okviru podjetja Faronika d. o. o., ki je v njihovi 100-odstotni lasti, dokončala kar 2,3 milijone evrov vreden projekt z izgradnjo druge ribogojnice. Ena je že postavljena višje ob reki Tolminki, medtem, ko ima Ribiška družina v Modreju valilnico. Projekt je bil in je še za ribiško družino velik zalogaj. »Pridobili smo sredstva iz Ribiškega sklada EU v višini 1,3 milijona evrov, 524 tisoč evrov smo za upravne postopke zagotovili iz lastnih sredstev, 670 tisoč evrov pa pridobili s pomočjo posojil. Ta še vedno vračamo, smo pa pod budnim očesom evropske unije, ki bdi nad poslovanjem. Še dve leti nas ločita od pet letnega obdobja, ko moramo dokazati upravičenost nepovratnih sredstev, sicer bo treba nepovratna sredstva vrniti«, pojasni direktorica podjetja Faronika d. o. o., Urška Bizjak.
Gre za največjo ribogojsko dejavnost na področju Jadranskega porečja. Glavna naloga ribolovnic je zagotoviti dovolj mladic za repopulacijo ribjega življa. Ribe se namreč v naravi ne obnavljajo v taki meri, kot bi želeli, zato člani Ribiške družine Tolmin vsako leto v reke vlagajo na tone ribjih mladic in odraslih rib, česar so še posebej veseli ribiči. Veliko pozornosti so v preteklosti namenili vračanju avtohtone vrste šosške postrvi, ki je že dobesedno izginila iz Jadranskega porečjo. Nekaj primerkov rib so skupaj s slovenskimi in francoski strokovnjaki odkrili v odmaknjeni reki Zadlaščici in z smukanjem (odvzemom jajčec) z leti osnovali plemensko jato soških postrvi in posledično razvili mladici, ki jih vsako leto znova vlagajo v vodotoke.
Posoške ribe v šolah in vrtcih
V ribogojnici veliko pozornosti namenjajo tudi jadranskemu lipanu, ki je za razliko od Donavskega veliko bolj ogrožen. Kot že rečeno, večino, v ribogojnici vzgojenih mladic in odraslih rib vložijo v reke in potoke, del pa jih prodajo kot konzum. »Kupcem dostavljamo izključno svežo ribo, ponašamo pa se tudi z raličnimi proizvodi, kot so file iz soške postrvi, lipana, zlatovčice in šarenke. Še posebej pa si štejemo v čast, da naše ribe jedo v šolah in vrtcih v celotne Posočju, na idrijskem, na vipavskem in na ajdovskem, Kopru, Logatcu, Vrhniki.... S tem imamo še prav posebej veliko dela. Iz vsakega fileja namreč ročno s pinceto odstrani vsako koščico posebej. To je zamudno, nenazadnje tudi drago, a zaradi tega fileji za otroke niso nič dražji kot običajni. Na tak način pripomoremo k zdravjo naših otrok v vrtcih in šolah. V svoji ponudbi imamo tudi običajne ribe, dimljene in karpačo, ribje namaze... Največja poslastico je kaviar, ki pa je na voljo samo od meseca novembra do marca, ko se ribe brstijo,« pove Bizjakova, ki je upravičeno ponosna na nekatere odjemalce.
»Tu je v prvi vrsti gotovo Maja Roš, pa Tomaž Kavčič iz Zemona, restavracija Subida z italijasnke strani meje, ki se ponaša z Mihelinovimi zvezdicami in še mnogi drugi lokalni gostinci, ki avtohtone ribe ponujajo svojim gostom. Izdelke pa je moč dobiti tudi v lokalnih trgovinah.« Bizjakova pove, da imajo načrtov še veliko, predvsem v širjenju asortimana izdelkov, trenutno pa je prva in edina skrb vračili kreditov, ki so velik zalogaj.
