"Nekateri predlagatelji nominirancev javnosti radi posredujejo informacije o izbrancih," je na svojem blogu zapisal sekretar Švedske akademije Peter Englund. "To je resna kršitev pravil," je dodal in pojasnil, da v prihodnosti obstaja možnost, da takšne kandidate diskvalificirajo.
Englund je namignil, da bi v ozadju vsakega razkritega imena lahko bil določen interes. "Včasih se pojavljajo domneve o namerah razkritja nominirancev, ki bi si tako zagotovili naziv večkratnega nominiranca za nagrado," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, o konkretnih primerih kršitev pa ni želel spregovoriti.
Imena za Nobelovo nagrado za literaturo lahko predlaga širok krog ljudi, od bivših dobitnikov, članov Švedske akademije, vodij nacionalnih literarnih združenj do literarnih akademikov z vsega sveta. Za nekatere avtorje, kot so britanska romanopisca Joyce Carol Oates in Philip Roth ter japonski pisatelj Haruki Murakami, se pogosto govori, da so na ožjem seznamu.
Na seznamu trenutno skoraj 200 kandidatov za oktobrsko podelitev nagrade bo do aprila ostalo le še od 20 do 25 imen, v maju pa ga bodo skrajšali na pet imen.
Nobelovo nagrado za književnost podeljujejo od leta 1901 za izjemne dosežke na področju literature. Z namenom promocije švedske literature pa je kralj Gustav III. Švedsko akademijo ustanovil že leta 1786. Nagrade je v svoji oporoki predvidel Alfred Nobel, švedski industrialec in izumitelj dinamita, ter v ta namen zapustil večino svojega premoženja. Z njim upravlja zasebna ustanova Nobelov sklad, ki organizira podelitev, za izbor nagrajencev pa skrbijo od sklada neodvisne ustanove. Posamezna nagrada je vredna okoli 870.000 evrov.
Švedsko akademijo sestavlja petčlanski Nobelov komite, izvoljen izmed članov za tri leta, medtem ko je članstvo v akademiji dosmrtno. Nobelov komite skrbi za izbor kandidatov za nagrado, Švedska akademija pa za izbiro nagrajencev.