Ker je že 56. ptujsko Kurentovanje, ki je po tradiciji omejeno na čas med svečnico in pepelnico, letos zaradi koledarja nekoliko krajše, so organizatorji tokrat združili etnofest in karnevalfest, ki se sicer običajno odvijata ločeno.
Na čelu povorke je bil tudi tokrat princ karnevala Bertold Draneški, ki je v času Kurentovanja iz rok župana Milana Senčarja prevzel mesto oblast, ob vseh ostalih skupinah pa so se predstavili vsi tradicionalni pustni liki iz tega dela Slovenije. Ob picekih, pokačih, kopjaših in oračih so bili tudi tokrat najbolj glasni kurenti, skupaj se jih je zbralo več kot 600 iz vseh delov Spodnjega Podravja.
Kot je povedal vodja organizacijskega odbora Branko Brumen, so ponosni, da jim je na pustno nedeljo, ko se večina etnografskih likov sicer druži v svojih domačih krajih, uspelo na Ptuj privabiti tako veliko število različnih pustnih likov.
"K nam je prišlo 15 skupin iz kar desetih držav, ob njih pa številne slovenske od vsepovsod. Etnofest sicer ponavadi pripravljamo prvo soboto v času Kurentovanja, ko je skupine lažje dobiti. Žal zato letos ni bilo z nami skupin iz Cerknice, ni bilo laufarjev in škoromatov, ki bi si jih želeli z nami, saj gre vendarle za največji karneval v tem delu Evrope," je dejal Brumen.
Organizatorji letošnjega festivala so kljub nekoliko krajšemu letošnjemu dogodku zadovoljni z dosedanjim potekom Kurentovanja, ki se izteka s torkovim pokopom pusta. Kot je povedal župan Senčar je Ptuj znova dokazal, da zna stopiti skupaj in na temeljih stoletnih običajev vsako leto znova pričarati čudovito prireditev, katere ime, vsebina in doživetja so cenjeni daleč naokrog.
"Kurentovanje, ki ga je Lonely Planet izpostavil kot sedmi najzanimivejši karnevalski festival na svetu, je pomemben del naše lokalne, regionalne in nacionalne identitete in pomembno vpliva na prepoznavnost krajev in regije. Tudi v prihodnje se bomo potrudili obiskovalcem zagotoviti vsaj takšno izkušnjo kot danes, ne skrivam pa ambicij, da v prihodnosti pokažemo še kaj več," je dejal Senčar.
Dež ni odgnal ljudi
Čeprav so se v zadnjih dneh pojavila številna ugibanja o prihodnosti pusta v Cerknici, se je danes v prestolnici Notranjske in deželi matere Uršule zbralo nekaj tisoč obiskovalcev, ki so si prišli ogledat tradicionalno pustno povorko. Maškaram, ki preganjajo zimo, je nekoliko ponagajal dež, a ni nikogar odgnal.
Pust v Cerknici, ki ga vsako leto organizira pustno društvo, je najbolj tradicionalna prireditev na Notranjskem. A vsako leto se pred pustnim tednom pojavijo vprašanja in ugibanja o tem, ali pust sploh bo. Čedalje večji stroški organizacije so preveliko breme za pustno društvo, v času krize, ko vsi zategujejo pasove, pa se tudi lokalna podjetja čedalje manj odločajo za donacije in podporo tega festivala.
Na občino Cerknica so padli očitki, da pust ni v interesu občine Cerknica, kar je župan Marko Rupar kategorično zanikal: "Pustovanje vsekakor je v našem interesu. Ravno zato smo v zadnjih letih za izgradnjo pustne hale prispevali 300.000 evrov." Občina Cerknica je tudi sicer letos za pusta namenila 15.000 evrov ter še okoli 10.000 evrov posrednih sredstev.
Rupar rešitev vidi tudi v tem, da bi pustno društvo bilo aktivno skozi celo leto, z organizacijo manjših dogodkov, več let je tudi v načrtu stalna razstava glavnih pustnih maskot, ki so danes zavzele Cerknico: mati Uršula, Jezerko, ščuka, žaba, polhi in druge značilne maskote z Notranjske.
Seveda pa Rupar ob tem poudarja, da so pripravljeni finančno podpreti študijo o pustovanju, v kolikor se potrebo po študiji ustrezno utemelji.
Pustno rajanje v Cerknici je svoja zlata leta doživelo v osemdesetih letih, po osamosvojitvi in s prihodom kapitalizma pa so nastopili črni časi za cerkniški pust in pustno društvo, ki se je spopadalo s čedalje večjimi ovirami.
Danes so v Cerknico prišli številni obiskovalci, tako domači kot iz tujine. Matej iz Planine vsako leto obišče karneval s prijatelji, en dan pred karnevalom izdelajo skupinsko masko, se udeležijo sobotnega rajanja, potem pa še nedeljskega karnevala.
Saška iz Maribora se spominja karnevala, ki ga je v začetku devetdesetih obiskala s starši, danes pa je sem prišla s svojimi otroci. "Čudovito je videti vse ogromne figure, ki sem jih občudovala kot majhna deklica. Danes jih z veseljem pokažem svojima sinovoma," je dejala.
Vsi skupaj pa upajo, da karneval letos ne poteka zadnjič. Škoda bi bilo, da bi se Notranjci morali odpovedati svoji najbolj slavni prireditvi in zaščitnemu znaku tega okolja.
