Portrete Stalina v Donecku spremljajo tudi njegovi slavni citati, kot sta Naša stvar je upravičena in Sovražnik bo izkoreninjen. Ni pa zraven niti besedice o represiji njegovega režima. Lakota, ki jo je povzročila prisilna kolektivizacija, je sicer v 30. letih minulega stoletja med Ukrajinci zahtevala pet milijonov mrtvih, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Vodja separatistov v Donecku Aleksander Zaharčenko je povedal, da obžaluje razpad Sovjetske zveze. Kot je dejal, je bila velika napaka, da so to veliko državo uničile Cia in druge tajne službe. "Evropa in druge države so se nas bale kot hudiča," je dejal 39-letni nekdanji poveljnik, ki najraje nosi kamuflažna oblačila.
Stalinovi portreti so od krvavega konflikta, ki je od lanske pomladi na vzhodu Ukrajine terjal že več kot 8000 mrtvih, postali obvezna oprema uradov separatističnih vodij. Ti se s podobami diktatorja radi tudi krasijo. Namestnik obrambnega ministra v Donecku Edvar Basurin tako na svoji uniformi nosi priponko s Stalinovim profilom.
Novi kult osebnosti, ki ga domačini glede na izjave nekaterih prav radi gojijo, tudi oživlja spomine na zgodovino rudarskega Donecka, ki je nekdaj nosilo ime Stalino. Preimenovali so ga v 60. letih minulega stoletja, potem ko je sovjetski voditelj Nikita Hruščkov obsodil Stalinov kult osebnosti.
Oboževanju Stalina na separatističnem vzhodu na drugi strani stoji odločno nasprotovanje prozahodne vlade v Kijevu. Ta je maja sprejela zakon, na podlagi katerega je razkazovanje sovjetskih simbolov protizakonito, enako kot nacističnih.
Ta zakon vključuje zahtevo po rušenju sovjetskih spomenikov in preimenovanje ulic, mest ter podjetij, ki imajo sovjetska imena. Po njegovem sprejetju so ukrajinske oblasti porušile več Leninovih kipov, kar po mnenju separatistov predstavlja barbarizem in vandalizem. Separatisti so v mestu Novoazovsk tako nazaj postavili Leninov spomenik, potem ko so ga ukrajinske sile podrle.
Separatisti se pri oblikovanju svoje nove identitete tudi sicer zatekajo k sovjetski preteklosti. Ozemlja, ki jim vladajo, so poimenovali ljudske republike, oživljajo pionirčke, svoj organ za varnost pa so poimenovali ministrstvo za državno varnost. To ime je med letoma 1946 in 1953 nosila tudi Stalinova tajna policija.
