Italijanski Giro (3. - 25. oktober) in španska Vuelta, ta se bo začela 20. oktobra, sta največja poraženca letošnje prilagojene sezone na najvišji ravni kolesarstva.
Pandemija novega koronavirusa je največje preizkušnje strnila v vsega tri mesece. Zvezdniki tega športa pa so si v koledarju posebej označili predvsem velike enodnevne klasike ter dirko po Franciji, zaradi česar bosta preostali tritedenski dirki osiromašeni.
Na Touru sta sicer prvi mesti zasedla slovenska asa Tadej Pogačar in Primož Roglič, ki sta postregla z dvobojem za zgodovino ter poskrbela za nov vpis v poglavje največjih slovenskih športnih uspehov. Ju pa zaradi drugačnih načrtov v nadaljevanju sezone ne bo na startu italijanske pentlje. Kot tudi ne številnih drugih, ki so nastopili na Touru.
Tam se je namreč trlo zvezdnikov kolesarstva, posledično pa bo na preostalih dveh pentljah po Italiji in Španiji prisotno manj zvenečih imen.
Domačini največ stavijo na veterana Vincenza Nibalija (Trek-Segafredo), ki se je letos posvetil dirkam na domačih tleh. Glede na nastop na SP, kjer je osvojil vsega 15. mesto, vrha forme še ni dosegel, zaradi česar bo še pod toliko večjim pritiskom domače javnosti. Še posebej na Siciliji, od koder prihaja "morski pes iz Messine".
Med tistimi, ki bodo želeli preprečiti zmago zmagovalcu Gira v letih 2013 in 2016, sta v prvi vrsti Britanca Geraint Thomas (Ineos Grenadiers) in Simon Yates (Mitchelton-Scott). Prvi je sicer ostal brez nastopa na Touru, saj je bil avgusta preslabo pripravljen, pred Girom pa je pokazal, da se njegova krivulja forme dviguje.
Po debaklu Ineos Grenadiers na Touru, bo Thomas še toliko bolj na očeh kolesarskih navdušencev v Italiji, kjer je pred tedni zasedel drugo mesto na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja.
Tisto preizkušnjo je dobil Simon Yates. Slednji je letos vse cilje prilagodil nastopu na Giru, kjer želi osvojiti še drugo tritedensko dirko, potem ko je bil najboljši na Vuelti pred dvema letoma.
Med favorite poleg obeh Britancev sodita še Danec Jakob Fuglsang in Nizozemec Steven Kruijswijk. Prvi je specialist za enodnevne preizkušnje, a je v letošnjem prilagojenem koledarju dirk posebej podčrtal Giro, saj so mu razgibane in dolge etape pisane na kožo. Vprašanje je le, kako se bo peljal čez najvišje prelaze, ki jih v zadnjem tednu ne bo manjkalo.
Še več vprašanj je povezanih z vrnitvijo Kruijswijka. Nizozemec je grdo padel na kriteriju Dauphine, kar ga je stalo nastopa na Touru. Zatem je moral prilagoditi načrte in se posvetiti okrevanju, na Giru pa bo uspeh Jumbo-Visme, ki brani tretje mesto Primoža Rogliča z lanske dirke, odvisen predvsem od 33-letnega Nizozemca.
Sama traso Gira je največjo spremembo doživela že med vrhuncem koronske krize, ko so morali organizatorji dirko z Madžarske prestaviti na Sicilijo, saj oblasti v naši vzhodni soseščini niso bile pripravljene prevzeti tolikšne odgovornosti.
Začetek bo tako v znamenju kolesarjenja po Siciliji z uvodnim kronometrom ter vzponoma na Agrigento ter Etno v drugi in tretji etapi. Vse tri etape bodo ponudile prvi vpogled v stanje tistih, ki so si za letošnjo sezono zadali cilj osvojiti rožnato majico.
Po uvodu na največjem sredozemskem otoku bo za favorite sledilo obdobje zahtevnih, razgibanih etap, večkrat tudi daljših od 200 kilometrov. Te prinašajo nekaj zahtevnih vzponov v peti in deveti etapi. Predvsem slednja do Roccarasa bi lahko usmerila potek v drugi polovici dirke.
Do 14. etape ni pričakovati večjih premikov med najboljšimi, zadnjih osem etap pa bo odločilo zmagovalca Gira. V 14. in zadnji, 21. etapi bosta na vrsti kronometra, zahtevnejši pa bo prvi, ki v dolžino meri 34,1 kilometra in vsebuje zelo strm kilometer dolg odsek s povprečnim naklonom 12,3 odstotka.
Pred drugim dnevom premora bo na vrsti še etapa z zaključnim vzponom na Piancavallo v dolžini 14,5 kilometra in povprečnim naklonom 7,8 odstotka. Začela pa se bo v vojaški bazi Aerea Rivolto, kjer domujejo italijanske zračne sile, Frecce Tricolori, ki se pripravljajo na slavje ob 60 obletnici obstoja.
Po dnevu premora sledi pet etap s povprečno dolžino 218 kilometrov ter s tremi zahtevnimi gorskimi etapami. Najprej v 17. etapi sledi vzpon do smučarskega središča Madonne di Campiglio, prva kraljevska etapa pa bo naslednja, ko bodo morali kolesarji opraviti s slovitim Stelviom (2758 metrov nadmorske višine).
V zadnjih dneh je po obilnem deževju ter sneženju po spletu krožilo ogromno fotografij zimskih razmer na vrhu 25 kilometrov dolgega vzpona. Še huje pa je bilo na vrhu še enega zahtevnega klanca na Agnello (2744 m). Ta prihaja na vrsto v predzadnji, 20. etapi na poti do Sestriera, kjer bo morda že padla odločitev o končnem zmagovalcu.
Med obema kraljevskima etapama sledi še najdaljši preizkus na letošnjem Giru, 253 kilometrov dolga etapa od Morbegna do Astija, za konec pa še 15,7 kilometra dolg kronometer v Milanu.
Skupaj bodo morali kolesarji premagati 3496 kilometrov na poti do rožnate majice, ki v času pandemije ne bo nič manj prestižna.
Od Slovencev bosta nastopila le člana Bahrain-McLarna Domen Novak in Jan Tratnik.