Predstava En godec nam gode navdušuje

Objavljamo sporočilo Teatra Šentviški.

V Ljudskem domu Šentvid nad Ljubljano smo v februarju pripravili premiero gledališko-glasbene predstave o življenju in delu Lojzeta Slaka z naslovom "En godec nam gode".

Tej je poleg predpremiere sledilo še osem ponovitev. Veseli nas, da smo s predstavami vsakič do zadnjega kotička napolnili dvorano. Zadnji dve predstavi sta bili minulo soboto, v minulih dneh pa so si jo poleg številnih ljubiteljev melodij Lojzeta Slaka iz vse Slovenije ogledali tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, vikar novomeške škofije msgr. Božidar Metelko, režiser Lojze Stražar ter župnik župnije Šentvid nad Ljubljano, ki je predstavo tudi podpirala, Ivan Jagodic. Predstavo so si ogledali tudi soproga in sinova Lojzeta Slaka, Ivanka, Robert in Slavko Slak, nekateri sorodniki Lojzeta Slaka, Slavko Avsenik mlajši, član kvinteta Fantov s Praprotna Andrej Bergant, pisec besedila za predstavo Roman Končar, pisatelj Ivan Sivec in poslanka DZ Ljudmila Novak. Več kot 50 igralcev in snovalcev predstave se namerava javnosti znova predstaviti septembra, o datumih predstav vas bomo obvestili.

Besedilo za predstavo, ki je nastala po istoimenski knjigi Ivana Sivca, je napisal Roman Končar, režiral pa Brane Kopač, tudi predsednik društva Blaž Potočnikova čitalnica, znotraj katerega deluje Teater Šentviški, ki je predstavo postavil na ogled. Kopač je izrazil veselje nad prvo serijo predstav ter se v imenu društva zahvaljuje vsem igralcem, sodelavcem, urednikom in medijskim hišam, obiskovalcem in vsem sponzorjem, da je prišlo do realizacije predstave in da je informacija o njej prišla do ljudi. "V soboto je bila v Ljudskem domu v Šentvidu deseta ponovitev naše predstave "En godec nam gode". Dejstvo, da se je glas o glasbeno-gledališki predstavitvi življenjske poti kralja polk in valčkov Lojzeta Slaka tako hitro razširil med ljudi, me navdaja s prepričanjem, da je bila naša odločitev, da to predstavo »na ogled postavimo«, več kot upravičena. Sam sem od prvega branja scenarija verjel v projekt, prepričan sem bil, da bo to uspešnica. Lojze Slak je namreč s svojo glasbo tako zelo zaznamoval dobršen del naše preteklosti, da se vsi, ki smo živeli v njegovi dobi, z nostalgijo spominjamo njegovih melodij, od katerih so mnoge ponarodele in postale del slovenske narodne identitete," je zapisal Kopač in spomnil, da je dramska uprizoritev glasbene poti velikana slovenske narodno-zabavne glasbe v izvedbi amaterskih igralcev in pevcev, ki so suvereno odigrali vsak svojo vlogo, privabila zelo veliko gledalcev. "S ponosom lahko povem, da je bila tako premiera kot vseh devet ponovitev popolnoma razprodanih. Vznesenost in radostni obrazi publike, ki je vsakokrat v stoječih ovacijah navdušeno prepevala V dolini tihi, je nastopajočim dala potrditev, da se je za ta trenutek splačalo vložiti toliko vaj in trdega dela. Kot ekipa smo našli v sebi notranji imperativ za delovanje. In to je poklon našemu sokrajanu, velikanu slovenske glasbe, vrhunskemu virtuozu na diatonični harmoniki, ki je s svojim delom pustil neizbrisen pečat v slovenskem glasbenem prostoru," je poudaril Kopač.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore se je po sobotni predstavi zahvalil vsem, ki so se s predstavami trudili vsaki skupini obiskovalcev posebej prikazati življenje Lojzeta Slaka, predvsem pa njegovo glasbo in veselje, ki ga je s tem prinašal. "Zdi se mi, da to ni bila samo predstava tega večera, ampak da smo mnogi odpotovali nazaj v leta svojega otroštva, v leta svoje mladosti, v nedeljske poldneve in kosila ter pravzaprav na novo doživeli svojo mladost. Prav zato hvala lepa za to predstavo. Drugo, kar me je nekako spremljalo skozi ves večer, pa je bila vedno ponovljena misel: Kako je fant in potem mož hodil za glasom. Poglejte, ker je sledil glasu, ker je sledil klicu, je uresničil svoje življenje in je prinesel toliko veselja, toliko navdiha, toliko lepih dni tolikim ljudem. Glas vabi vsakega izmed nas. Morda ne zato, da bi nagovarjali takšne množice, kot jih je nagovarjal Lojze s svojo glasbo, s svojo harmoniko, s svojo frajtonarico, ampak je dovolj, da sledimo glasu in s tem glasom, s to zvestobo glasu nagovorimo najbližje okoli nas. Če bomo v zvestobi temu klicu razveseljevali samo tiste, v naši družini, bomo tudi mi izpolnili svoje poslanstvo in bo ta klic, ta glas tudi v nas izpolnil to, k čemur smo povabljeni. Vabim vas, da tudi mi sledimo glasu," je svojo misel sklenil nadškof Zore.