»Moja želja je, da bi vsak Slovenec, ki se z jezikom ne ukvarja profesionalno, dobil s pomočjo slovnic dober, samostojen vpogled v osnove slovenskega jezika. S tem bomo krepili jezikovno samozavest.« S temi besedami jedr. Kozma Ahačič, namestnik predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, pred časom predstavil svoji dve novi sodobni slovnici slovenskega jezika za osnovno in srednjo šolo.
Slovnici sta bili že predstavljeni profesorjem in učiteljem, odzivi pa so bili dobri. »Dobro je že, da me še nihče ni popljuval, kot je to navada v slovenskem slovničarstvu,« se je še pošalil Ahačič, avtor knjižne ilustrirane uspešnice Jezični možje: zgodba o slovenskem jeziku. Pri tem je meril na prislovično odbojnost, ki jo ima pri pouku slovnica, pa tudi avtorja zadnje slovnice (1976) profesorja Jožeta Toporišiča in poenostavljene različice Toporišičeve slovnice, denimo Žagarjevo slovnico. Na mnogih šolah slovnici že uporabljajo
Slovnici (Kratkoslovnica in njena srednješolska nadgradnja Slovnica na kvadrat), ki sta nastajali šest let, nista namenjeni le dijakom in učencem ter seveda kot pomoč učiteljem temveč vsem, ki jih slovenski jek zanima neprofesionalno. Napisani sta preprosto, pregledno, ukvarjata se s temeljnimi zakonitostmi slovenskega jezika. Avtor se je pri njunem sestavljanju zgledoval pri nekaterih tujih šolskih slovnicah, posebej omenja nemškega slovničarja Georga Vollmerja. Obe imata enako strukturo: začneta pri glasu, nadaljujeta pri besedi in stavku ter skleneta s pravopisom.
Ahačič se večino svojega raziskovalnega dela posveča zgodovini slovničarstva in raziskovanju jezika 16. stoletja. Zadnja leta je bil, kot nam je povedal v intervjuju konec lanskega leta, nekako potisnjen tudi v razmislek o vlogi jezikovnega pouka slovenščine v osnovnih in srednjih šolah. Na vprašanje, ali bomo s tem končno po štiridesetih letih dobili novo slovnico, prvo po Toporišiču – Ahačičevo slovnico, pa je odvrnil: »Nikakor ne. Prav zato sem namenoma pripravil dve slovnici. Slovenci smo od srede 19. stoletje navajeni, da mora biti slovnica ena. Skrajni čas je, da preidemo v čas, ko bo lahko slovnic tudi več za različne ciljne publike oziroma potrebe. Poleg tega sta moji slovnici šolski slovnici, Toporišičeva pa je znanstvena. Kar je nekaj povsem druga zgodba.« Ahačič upa, da bosta slovnici spodbudili raziskovalce slovenščine k sestavljanju nove akademske slovnice na novem gradivu. Namen slovnice je namreč opis jezika, ki se spreminja.
Z ilustracijami, ki so tudi vsebinsko dopolnilo besedila, ju je opremil Jaka Vukotič. Ta je z Ahačičem sodeloval že pri omenjeni knjigi za mlade Jezični možje, ki je prejela priznanje Zlata hruška in nagrado na mednarodnem sejmu mladinskih knjig v Minsku. Navdušenje ob izidu obeh slovnic je obet novega navdiha za ustvarjalno moč tako slovenščine kot pogumnih slovenskih jezičnežev. Boštjan Gorenc - Pižama, priljubljeni slovenski rapovski glasbenik, komik in prevajalec, je s svojim prvencem »sLOLvenski klasiki 1« postal največja slovenska literarna zvezda, njegovi klasiki pa knjiga leta 2016. V enem letu je bila ponatisnjena kar trikrat.
