Pogačar in Roglič zmagujeta, Slovenci pa pridno kupujejo draga tuja kolesa

Lani je bilo v Slovenijo uvoženih 82.598 koles, kar je 17.051 koles več kot leta 2011. Precej se je v zadnjih petih letih povečal tudi uvoz električnih koles. Teh je bilo lani v Slovenijo uvoženih 16.351, medtem ko jih je bilo v letu 2017, ko jih statistika začenja beležiti, uvoženih 1446.

Od leta 2017 je tako v Slovenijo vsako leto uvoženih več kot 80.000 koles. Največ, 86.924, je bilo uvoženih v letu 2019. Največ koles je bilo lani uvoženih iz Italije (21 odstotkov), sledile so Avstrija, Nizozemska in Belgija.

Povečala se je tudi vrednost uvoženih koles. Ta je še posebej narasla pri dražjih električnih kolesih. Lani je bilo tako v Slovenijo uvoženih za 23,3 milijona evrov električnih koles in za 28,7 milijona evrov klasičnih koles, medtem ko je desetletje prej ta vrednost za navadna kolesa znašala nekaj manj kot 13,3 milijona evrov, za električna kolesa pa je vrednost uvoza leta 2017 dosegala 1,6 milijona evrov.

Ob večjem obsegu uvoza koles v splošnem k njegovi višji vrednosti prispeva tudi naraščajoča povprečna cena koles. Ta je bila maja letos za 5,4 odstotka višja kot pred letom dni. Statistiki so v zadnjih desetih letih največjo letno podražitev, 15,3-odstotno, zaznali maja lani. V 2021 je bila sicer povprečna cena kolesa za odrasle 268 evrov.

Lani so prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. Pri tem je bilo 2,2 odstotka teh kilometrov opravljenih s kolesom, kar je nekoliko več kot v 2017, ko je ta delež dosegal 1,5 odstotka. Približno dve tretjini poti, opravljeni s kolesom, sta bili krajši od petih kilometrov.

Prebivalci so poti s kolesom največkrat opravljali z namenom prostega časa. Od približno 204.000 poti, opravljenih s kolesom, je bil namen pri nekaj manj kot polovici (44 odstotkov) prosti čas. Poti so bile povprečno dolge deset kilometrov in so trajale skoraj 40 minut.

Kolesarstvo na priljubljenosti hitro pridobiva tudi zaradi slovenskih kolesarskih šampionov, ki so v samem vrhu svetovnega profesionalnega kolesarstva. Prav te dni tekmujejo na najbolj prestižni od vseh kolesarskih dirk, Dirki po Franciji.

Na statističnem uradu so preverili, koliko je v Sloveniji oseb z enako kombinacijo imena in priimka kolesarskih asov na francoski pentlji. Največ, deset, je Matejev Mohoričev. Sledijo jim prebivalci z imenom Jan Tratnik, ki jih je v šest, in prebivalci z imenom Tadej Pogačar, ki jih je po podatkih statističnega urada v Sloveniji pet. Primožev Rogličev je manj kot pet, enako velja za Luke Mezgece.