Pahor je slavnemu dirigentu Zubinu Mehti podelil zlati red za zasluge

V kratkem zahvalnem govoru je opisal svoj prvi obisk Slovenije, ko je leta 1959 na povabilo Marijana Lipovška, tedanjega direktorja Slovenske filharmonije, gostoval v Ljubljani. "To je bilo na začetku moje kariere, star sem bil 23 let, Slovenija je bila tedaj še del Jugoslavije," se spominja indijski dirigent, ki danes velja za enega najpomembnejših dirigentov na svetu.

Izpostavil je gostoljubnost družine Lipovšek, ki ga je vzela za svojega. Spominja se, da mu je Lipovšek razkazal Postojnsko jamo, ter da se je poslovil z zelo prijetnimi občutki do Lipovška in njegove družine kot tudi do širše javnosti in orkestra, s katerim je igral. Pozneje je Slovenijo še večkrat obiskal.

Leta 2003 se je vrnil v Slovenijo ter nastopil z Izraelsko filharmonijo in operno pevko Marijano Lipovšek, zatem pa je z Izraelsko filharmonijo nastopil še trikrat - leta 2007, 2015 in letos, leta 2008 pa je v okviru Festivala Ljubljana dirigiral orkestru Maggio Musicale Fiorentino.

Zubin Mehta je na svoji dolgoletni glasbeni poti navduševal povsod po svetu. Sodeloval je s številnimi virtuozi svetovnega slovesa in vodil najznamenitejše orkestre na Dunaju, v Berlinu, New Yorku in drugje. Newyorško filharmonijo je vodil kar 13 let, kar je najdlje v zgodovini tega orkestra, Izraelsko filharmonijo pa kot dosmrtni glasbeni direktor vodi že od leta 1981 - njen orkester je postavil v vrh svetovne glasbene poustvarjalnosti.

Poleg tega je bil tudi dirigent opernih del v Metropolitanski operi v New Yorku, Dunajski državni operi, Kraljevi operni hiši v Londonu, milanski Scali in drugje. "S svojo paličico je operne arije v izvedbi treh najznamenitejših tenorjev sveta obdal s posebno čarobnostjo in z njimi kot nikdar dotlej dosegel prav vsako uho," piše v obrazložitvi odlikovanja.

"Njegova umetniška genialnost in spoštljiv, a drzen pristop h glasbeni umetnosti" se odražajo v suvereni odrski avtoriteti in dovršenih nastopih, med katerimi so se zaradi svoje pomenljivosti v zgodovino zapisali marsikateri. Mednje sodi dobrodelna izvedba Rekviema Wolfganga Amadeusa Mozarta s Sarajevskim simfoničnim orkestrom in zborom za žrtve jugoslovanskih vojn leta 1994 in presunljiv skupni nastop več kot 170 članov Bavarskega državnega orkestra in Izraelskega filharmoničnega orkestra blizu nekdanjega koncentracijskega taborišča Buchenwald v Nemčiji z Drugo Simfonijo Vstajenje Gustava Mahlerja leta 1999.

Dirigent, ki z "očarljivo preprostostjo in igrivostjo že več kot šest desetletij vzneseno vodi glasbenike in poslušalce skozi notne zapise", se zaveda večplastnosti glasbene umetnosti in "ji izvablja zdravilne, povezovalne, morda celo čudodelne moči", so zapisali v obrazložitvi in opozorili še na njegov občutek za družbeno odgovornost na področju glasbenega izobraževanja mladih.

Mehta je za svoje delo prejel številne najprestižnejše nagrade z glasbenega in civilnodružbenega področja, med drugim mu je Organizacija združenih narodov podelila nagrado za življenjsko delo na področju delovanja za mir in strpnost.