Vročinski rekordi tudi to poletje po Evropi podirajo rekorde. A vročina še ni tako velik problem, kot so lahko pregrete glave. Ekstremistov se je treba vedno bati. Posebno tistih, ki so na oblasti in imajo moč, da usodno krojijo življenja drugih. Letos je (spet) zavrelo v Grčiji. Tamkajšnji prebivalci so visokih temperatur najbrž že vajeni, izrednih razmer pa se človek bolj težko privadi.
V novem Reporter Magazinu smo se Grčije lotili drugače. Antropologinja, specialistka za antiko, dr. Maja Sunčič, je napisala zgodbo o grški ljubezni. Ko so antični Grki govorili o erosu ali ljubezni, so imeli v mislih ljubezen do dečkov ali pederastijo. Nekateri so težko sprejeli to, da so najlepša grška dela, ki govorijo o erosu, v resnici namenjena ljubezni do dečkov. Za glavnega teoretika grške ljubezni velja filozof Platon, ki je bil »nor« na dečke. Prav Platon je najbolj odgovoren za idealizacijo pederastije in zanikanje ljubezni do žensk. Večina Grkov pa je bila biseksualcev.
Vedno vroče in skrivnostne so tudi zgodbe o prostozidarjih. Dr. Matevž Košir, pisec pravkar izšle knjige Zgodovina prostozidarstva na Slovenskem, je potegnil kar vzporednico med antisemitizmom in »antimasonizmom«. Podobno kot Judom so tudi prostozidarjem naprtili odgovornost za to in ono, kar nam ni po volji. Besedilo Koširjeve monografije temelji na izvirnih arhivskih dokumentih. Številni so uporabljeni in objavljeni prvič. Iz razpoložljivih dokumentov izhaja nesporna podpora slovenskih prostozidarjev demokratizaciji in osamosvojitvi. Slovenska UDBA je še v sedemdesetih letih ugotavljala, da so prostozidarji nevarni zaradi povezav s tujino in izseljenci, njihova loža pa »orodje v rokah zahodnega imperializma«. Sedež Velike lože Slovenije (VLS) je danes v Dragomerju (Brezovica pri Ljubljani). Njen veliki mojster, kirurg Marko Bitenc, po nedavnem javnem razkritju njegove funkcije pravi, da potrebujejo mir za svoje delo.
Tudi pesmi Marije Ahačič Pollak (njen portret krasi tokratno naslovnico Reporter Magazina), ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja zaslovela kot pevka z Ansamblom bratov Avsenik, še po toliko letih malokoga pustijo hladne. Tam, kjer murke cveto je ponarodela, Ahačič Pollakova, ki se je dokaj hitro odpovedala glasbeni karieri in je iz nekdanje Jugoslavije z družino pobegnila v Kanado, je letos izdala tudi biografijo o svojem življenju v tuji deželi in njeni neizbrisni ljubezni do domovine z naslovom še ene zimzelene pesmi Tečejo, tečejo nitke. V intervjuju, ki ga je pripravil novinar Marko Medvešek, med drugim pravi, da je ljudem želela pokazati, da življenje v tujini ni lahko. Da se moraš marsičemu odreči in trdo delati, da moraš za resnično zadovoljstvo imeti tudi dobro družinsko življenje.
Tako kot Slovenci niso pozabili Marije Ahačič Pollak, tudi niso pozabili vrhunskega smučarskega skakalca Francija Petka. Mineva 20 let od njegovega zadnjega skoka na poletnem turnirju v Velenju, Petek pa zadnja leta preživlja obdan z otroki – kot pedagog montessori v zasebnem vrtcu v Radovljici. Vse to in še več o tem, kaj počne danes, lahko preberete na zadnji strani Reporter Magazina, ki naj vam popestri letošnji dopust.
