harald-k, trojni-umor, zagreb Svet24.si

Harald policistom pojasnil, da so se otroci ...

Brachypelma emilia, mehiška rdečenoga tarantela Svet24.si

Na pokopališču ga je pričakala tarantela

blato Pivola Svet24.si

Odpadno blato odstranjeno, a nekaj še vedno smrdi

vili kovacic bobo Reporter.si

Ivan Gale proti Viliju Kovačiču: Sama hudobija ...

milan krek Necenzurirano

Seminarska naloga Milana Kreka #kolumna

Sonja Plešnar Odkrito.si

Ljubezen po domače - Sonja se je zlomila!

kajtazovic Ekipa24.si

Zaradi Kajtazovića REVOLT V STOŽICAH!!! Dva sta ...

Magazin

Nobelova nagrada za ekonomijo Britancu in Fincu za razvoj teorije pogodb

Deli na:
Nobelova nagrada za ekonomijo Britancu in Fincu za razvoj teorije pogodb

Foto: Arhiv Reporterja

Nobelovo nagrado za ekonomijo sta si letos prislužila Britanec Oliver Hart in Finec Bengt Holmström, in sicer za prispevek k razvoju teorije pogodb, so danes sporočili iz Kraljeve švedske akademije.

Hart, rojen leta 1948 v Londonu, trenutno poučuje na Harvardski univerzi, Holmström, rojen leta 1949 v Helsinkih, pa na Inštitutu za tehnologije v Massachusettsu, znanem kot MIT; obe univerzi se uvrščata v svetovni vrh.

Komisija se je odločila, da ju bo nagradila za njun prispevek k razvoju teorije pogodb - podajata namreč celotni okvir za analizo različnih vidikov pri sklepanju pogodb, npr. pri določanju plačil vodstvenih delavcev na podlagi rezultatov, malusov in soudeležbo pri raznih zavarovalnih pogodbah ter pri pogodbah o privatizaciji določenih dejavnosti javnega sektorja, poročajo tuje tiskovne agencije.

Njuna teorija je po oceni komisije izjemno pomembna za razumevanje vrste pogodb, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju, kot so npr. zavarovalne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi. "Novo teoretično orodje, ki sta ga razvila Hart in Holmström, je dragocen prispevek k razumevanju 'življenjskih' pogodb in institucij, pa tudi potencialnih pasti v pogodbah," so poudarili.

Hart in Holmström si bosta tako razdelila osem milijonov švedskih kron (okoli 831.000 evrov) vredno nagrado.

Lani je nagrado prejel škotski profesor Angus Deaton, in sicer za analizo potrošnje, revščine in blaginje.

Nagrada za ekonomijo tehnično ni Nobelova nagrada, saj v Nobelovi oporoki ni omenjena in se ne izplačuje iz njegove zapuščine, vendar pa se podeljuje na skupni slovesnosti z Nobelovimi nagradami. Ustanovila jo je švedska centralna banka, in sicer leta 1968.

V seriji letošnjih Nobelovih nagrajencev manjka samo še prejemnik nagrade za književnost - ta bo znan v četrtek. Letošnji nagrajence za medicino je Japonec Yoshinori Ohsumi, za fiziko David J. Thouless, F. Duncan Haldane in J. Michael Kosterlitz, za kemijo Jean-Pierre Sauvage, J. Fraser Stoddart in Bernard L. Feringa, medtem ko si je najpomembnejšo - za mir - letos prislužil kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos za prizadevanja za dosego zgodovinskega mirovnega sporazuma v Kolumbiji.

Loading...