V svoji štiri desetletja trajajoči vladavini je kot razsvetljena absolutistka uvedla številne reforme. V zgodovinski spomin Slovencev se je vpisala predvsem z obveznim šolstvom.
Marija Terezija, ki se je v zgodovino vpisala tudi kot zadnja vladarica habsburške dinastije po avstrijski veji, je prestol zasedla leta 1740 po smrti očeta, cesarja Karla VI.
Sprva sploh ni bila predvideno, da bo Maria Theresa Walburga Amalia Christina postala vladarica, a je s Karlom VI. izumrla moška veja vladarske hiše Habsburžanov. Svoji najstarejši hčerki je Karl VI. prestol zagotovil s pragmatično sankcijo, pravnim aktom o dedovanju habsburških dežel, s katero je želel zakoličiti nedeljivost in enotnost habsburških dežel ter dedovanje svojih potomcev v ženski liniji.
Kljub temu je Marija Terezija po smrti očeta morala oblast utrditi najprej z avstrijskimi nasledstvenimi vojnami med letoma 1741 in 1748. Za obdobje njenega vladanja velja, da je habsburška vladavina dosegla največji sijaj, hkrati pa so bili postavljeni številni temeljni sodobne srednje Evrope.
Marija Terezija je oblast v avstrijskih dednih deželah prevzela, ko so te bile v izredno slabem stanju in so bile potrebne korenite spremembe. Finance so bile v razsulu, vojska zastarela in neorganizirana, uprava neučinkovita, gospodarstvo pa predvsem oprto na zastarelo fevdalno kmetijstvo. Obrti je bilo bolj malo, industrije oziroma manufaktur pa skoraj nič, navaja v predgovoru knjigi Marija Terezija: velika Habsburžanka, Igor Antič.
V zgodovinski spomin večine Slovencev se je Marija Terezija vpisala z uvedbo obveznega šolstva in uvajanjem novih kmetijskih kultur, kot je bil krompir. A to niso bile edine spremembe, saj je uvedla številne reforme, kot so bile reforma vojske in reforma davkov ter pravne in upravne reforme. Tako kot njena sodobnica Katarina Velika je tudi Marija Terezija podpirala znanost, umetnost in obrt.
Uradni naslov Marije Terezije je bil kraljica Ogrske, Češke, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Galicije in Lodomerije in nadvojvodinja Avstrije, vojvodinja Burgundije, Štajerske, Koroške, Kranjske, velika kneginja Sedmograške, mejna grofica Moravske, vojvodinja Brabanta, Limburga, Luksemburga in Gelderna, Württemberga, Gornje in Spodnje Šlezije, Milana, Mantove, Parme, Piacenze, Guastalle, Oswiecima in Zatorja, kneginja Švabske, poknežena grofica Habsburga, Flandrije, Tirolske, Hennegaua, Kyburga, Goriške in Gradiščanske, mejna grofica Svetega rimskega cesarstva v Burgauu, Gornji in Dolnji Lužici, grofica Namurja, gospa Slovenske marke in Mechelna.
Kot ženska ni mogla postati cesarica, je pa s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva.
Njen soprog je umrl že leta 1765 in tako kot kasneje britanska kraljica Viktorija je tudi Marija Terezija po smrti svojega soproga nosila samo še vdovska oblačila.
Marija Terezija je v zakonu rodila kar 16 otrok in tudi zaradi tega si je prislužila vzdevek deželna mati. V zgodovino se najbolj vpisala njena najmlajša hčerka Marija Antonija, ki so jo kot 15-letno namenili za soprogo kasnejšemu francoskemu kralju Ludvik XVI. Maria Antoinetta, kot so jo imenovali Francozi, je umrla pod giljotino na višku francoske revolucije.
"Če nimajo kruha, dajte jim potice," je postal ponarodeli rek, ki naj bi ga izrekla mlada kraljica na račun revnih francoskih kmetov, čeprav ne obstajajo resni dokazi, da je dejansko ta stavek tudi izrekla.
V Sloveniji bo ob obletnici rojstva Marije Terezije v Ljubljani v začetku junija potekal mednarodni simpozij. Pošta Slovenije bo prav na obletnico rojstva izdala jubilejno poštno znamko Marija Terezija - 300. obletnica rojstva.
V njeni rodni Avstriji so se obletnice rojstva spomnili s številnimi dogodki, knjigami, televizijskimi oddajami in prireditvami. Med najbolj odmevne zagotovo sodijo štiri razstave na različnih prizoriščih, ki bodo na ogled do 29. novembra, na njih pa je Marije Terezija predstavljena kot strateginja, mati in vladarica.
V Muzeju pohištva (Hofmobiliendepot) na Dunaju so v ospredju družinske teme, v Muzeju kočij (Wagenburg) v dvorcu Schönbrunn so postavili razstavo z naslovom Ženska moč in veselje do življenja. Na razstavi v Spodnjem Belvederu so predstavljeni njen odnos do upodabljajočih umetnosti ter njena najljubša dela, medtem ko so v gradovih Hof in Niederweiden v Spodnji Avstriji osvetljena politična vprašanja. V dunajskem Musikverein je do 23. junija na ogled razstava z naslovom Marija Terezija in glasba.
Že v četrtek se bodo v avstrijski prestolnici dunajska terezijanska akademija, vojaška akademija in diplomatska akademija na obletnico rojstva svoje ustanoviteljice, Marije Terezije, spomnili z maškarado na Trgu Marije Terezije.