Njene torbice imajo več kot 50-letno, zavidanja vredno tradicijo in se navezujejo na družinsko tradicijo izdelovanja izdelkov iz usnja. Že v nekdanji Jugoslaviji so torbice Marjete Grošelj izstopale po drznosti, barvah in materialih, kaj hitro so se nad njimi navdušile tudi modno ozaveščene dame zunaj slovenskih meja. Danes so torbice Marjete Grošelj uveljavljena blagovna znamka, sinonim za kvaliteto in kreativnost, ki v marsikaterem izstopajočem delu prehaja že v umetniško stvaritev.
Kako ste kot otrok spoznavali družinsko tradicijo izdelovanja izdelkov iz usnja? Ste že v zgodnjih letih začutili, da je oblikovanje torbic tisto, kar vas navdušuje in navdihuje?
Vonj po usnju me spremlja že vse življenje, moje otroške oči so nezavedno »snemale«, kar je bilo v povezavi s tem. To so bili tisti zgodnji vzorci, ki so se vtisnili vame in so, verjamem, pomagali tudi na moji kasnejši poti. Oblikovanje nečesa novega me je veselilo, če ne bi začela s torbicami, bi našla kaj drugega ustvarjalnega. Ko pa sem začela, je to postal slog življenja, ki ga živim še danes. Čeprav, moram priznati, so se mi kot otroku morda še bolj kot ljubezen do oblikovanja zapisale vrednote staršev, ki sta verjela in učila, da le poštenost in trdo delo brez bližnjic prinašata rezultate.
V novem Reporter Magazinu nam Grošljeva zaupa, kako si je ustvarila dolgotrajno, zavidanja vredno kariero; pove, kako je v komunističnih časih ustvarila svojo blagovno znamko; kako je bilo ljudem v tistih časih nenavadno, da je imela svojo trgovino; se spominja, kako je izza železne zavese spremljala razvoj mode v svetu; razloži, zakaj se ne obremenjuje s ponaredki; poudari, da v vsako torbico da del sebe.
