Luka Mesec iskreno o napakah levice in o viziji pravičnejšega gospodarstva

V pogovoru se z voditeljem Klemnom Selakovićem dotakneta ključnih vprašanj prihodnosti socialne države, podjetniške kulture, kapitalizma, stanovanjske politike in lastništva podjetij.

Mesec iskreno spregovori o napakah levice, o tem, zakaj ne verjame v univerzalni temeljni dohodek in kako si predstavlja preobrazbo slovenskega gospodarstva. Gre za epizodo, ki kombinira filozofijo, politiko in konkretne ukrepe – s spoštovanjem in ostrino.

Mesec razgrne vizijo pravičnejšega gospodarstva, kjer se podjetja, ki se znajdejo v tranziciji – bodisi zaradi upokojitve lastnikov ali pomanjkanja naslednikov – ne prodajajo tujim skladom ali propadejo, temveč se prenesejo v roke zaposlenih. Gre za model, ki v svetu ni novost: Italija, Španija in ZDA imajo že dolgo delujoče prakse prenosa podjetij na delavce preko t.i. ESOP struktur (Employee Stock Ownership Plan). Mesec verjame, da takšna podjetja niso le bolj stabilna, temveč tudi vzbujajo večje občutke odgovornosti, pripadnosti in kolektivne moči.

V Sloveniji trenutno vsako leto številna podjetja ostajajo brez naslednikov, in čeprav bi mnogi lastniki želeli podjetje predati naprej, znotraj družine ni interesa ali možnosti. Namesto da bi podjetje propadlo ali bilo požrto s strani tujega kapitala, lahko država s pomočjo posebnega sklada, ki bi bil fiskalno stimuliran, omogoči zaposlenim, da podjetje odkupi. Mesec poudarja, da to ni anti-podjetniška poteza – nasprotno, gre za nadgradnjo podjetništva, ki se premika v smer trajnosti, enakosti in dolgoročne družbene odgovornosti.

Mesec postavi provokativno vprašanje: Ali lahko rešujemo krize 21. stoletja z orodji 20. stoletja? Kapitalizem, kot ga poznamo danes, temelji na neprekinjeni rasti, a ta logika postaja nevarno zastarela v svetu, kjer imamo podnebno krizo, porast duševnih stisk in hitro naraščajočo neenakost. Kapitalizem ni več sposoben odgovoriti na izzive časa, saj izhaja iz premise neskončne rasti na planetu z omejenimi viri.

Predlaga koncept gospodarstva blaginje – ekonomskega sistema, ki ne temelji zgolj na BDP-ju, ampak na širših kazalnikih kakovosti življenja: zdravju, povezanosti, duševnem miru in varnosti. V tej viziji gospodarske dejavnosti niso usmerjene zgolj v ustvarjanje profita, ampak v zagotavljanje dobrega življenja za čim več ljudi. To pomeni tudi redefinicijo uspeha – od dobička k zadovoljstvu, od rasti k regeneraciji.

#177 EPIZODA AIDEA PODKASTA DANES OB 20.30h EKSKLUZIVNO NA AKTUAL TV