Križevniška cerkev vrnjena križnikom, Festival Ljubljana je ne bi dal

Ministrstvo za kulturo je križevniško cerkev, ki jo v kompleksu ljubljanskih Križank upravlja Festival Ljubljana, po 25 letih denacionalizacijskega postopka vrnilo v last in posest križniškemu redu, je za STA potrdil prior križniškega reda Janko Štampar. Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek je že napovedal, da bodo sprožili upravni spor.

Po besedah priorja Štamparja imajo križniki s cerkvijo, ki je bila leta 1949 podržavljena skupaj s preostalimi objekti, velike načrte. Križniški red je sestavni del Rimskokatoliške cerkve in pravni naslednik komende nemškega viteškega reda, ki mu je bila cerkev Device Marije pomočnice v Križankah matična cerkev. Kot je izpostavil prior, po Evropi ne poznajo Velike Nedelje ali Ormoža, vsi pa poznajo Križanke.

Upravni spor bo, če ga bo Festival Ljubljana sprožil, po njegovih besedah brezpredmeten. Kot lahko na hitro razbere iz odločbe, so namreč tokrat na ministrstvu za kulturo zelo dobro proučili vse pritožbe Festivala Ljubljana in Mestne občine Ljubljana (Mol), ki je lastnica cerkve, iz prejšnjih let. Zato bo po njegovem prepričanju morebitna pritožba na sodišču zavrnjena.

Brlek je sicer v imenu Festivala Ljubljana za STA že napovedal, da bodo sprožili upravni spor. Kot je povedal, imajo na eni strani v cerkvi že načrtovano vrsto koncertov letošnjega poletnega festivala. Pa tudi sicer so v samem postopku vsa leta utemeljevali, da imajo v poletnem času, ko temperature to omogočajo, v cerkvi veliko prireditev. Njihov drugi argument pa je, da bi lahko bilo "neko tretje lastništvo" v kompleksu Križank izjemno moteče pri pridobivanju soglasij za izvedbo celotnih sezon v poletnem gledališču Križanke, ki je v lasti Mola.

Kot je še povedal, ga čudi, da se ministrstvo ni ozrlo naokoli, kako podobne situacije rešujejo drugod po Evropi, denimo v Italiji, kjer se veliko cerkva uporablja za kulturne prireditve. Izgovor, da je religiozni objekt za vsako ceno treba nameniti samo verskim obredom, po njegovem prepričanju ne drži. "Gre za politično odločitev, in zelo me čudi, da je sedanja vlada takšno odločitev sprejela," je povedal in dodal, da je ministrstvo sicer odločitev sprejemalo zelo dolgo.

Sam se je, kot je povedal, želel na ministrstvu večkrat pogovoriti glede križevniške cerkve, vendar še v času predhodnice ministra Toneta Peršaka, ministrice Julijane Bizjak Mlakar. Na ministrstvu na pogovor niso pristali, kar se mu zdi nesmiselno, saj bi se ministrstvo moralo pogovarjati in pridobiti argumente. Poleg tega se je ob začetku njenega mandata pogovarjal z aktualno državno sekretarko Damjano Pečnik, ki je izrazila razumevanje ter podporo pri njihovih prizadevanjih.

Na ministrstvu za kulturo so na vprašanje STA, zakaj so se odločili za vrnitev cerkve križnikom v last in posest, odgovorili, da povratnic, da so stranke v postopku prevzele pošto, še niso prejeli, zato vsebine odločbe še ne morejo komentirati.

Križniški red je denacionalizacijski zahtevek za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi vložil leta 1992. Leta 1995 je ministrstvo za kulturo izdalo odločbo o vrnitvi cerkve v naravi in zavrnilo zahtevo za vrnitev v naravi preostalega kompleksa Križank. Leta 1998 pa je vrhovno sodišče v upravnem sporu razveljavilo odločbo, s katero je ministrstvo cerkev vrnilo v naravi, za druge nepremičnine pa križnikom prisodilo odškodnino.

Nazadnje je leta 2014 ministrstvo križniškemu redu za cerkev določilo odškodnino v obliko obveznic, zavrnilo pa zahtevo za njeno vračilo v naravi, nakar so križniki sprožili upravni spor. Upravno sodišče je tožbi križniškega reda ugodilo in zadevo vrnilo ministrstvu v ponovno odločanje.