Foto1 Svet24.si

Pomurski policisti iščejo ukraden traktor

Ariana Grande Svet24.si

Ariana Grande spregovorila o nasilju na ...

tomaž-ročnik Necenzurirano

Enemu najbogatejših Slovencev rubijo vilo na Krku

brecelj golob vlada Reporter.si

Erik Brecelj še ni obupal nad Golobom, ki mu je ...

Luka Dončić, Mirjam Poterbin Ekipa24.si

Ste jo videli? Dončićeva mama na parketu v ...

Videti je, kot bi speča deklica odpirala oči Odkrito.si

Mrtva deklica, ki mežika ...

ilicic boks Ekipa24.si

Bi lahko zamenjal kariero? Iličić pokazal nekaj ...

Magazin

Kako je šampanjec postal simbol Francije

Deli na:
Kako je šampanjec postal simbol Francije

Fotografija je simbolična. - Foto: Shutterstock

Peneča vina so v poletnih mesecih priljubljena pijača. Prav Francozi pa se lahko pohvalijo s kraljem vseh penin - šampanjcem, pogostim spremljevalcem zmagoslavij tudi na športnih prireditvah.

Čeprav ima legendarni status, je šampanjec nastal po naključju s prenehanjem fermentacije jeseni ob hladnem vremenu in novim prebujenjem spomladi, ko je bilo že ustekleničeno. Dolgo časa je ta proces veljal za napako, ki jo je v regularen postopek spremenil Dom Pierre Perignon.

Ime vsakemu še tako obstranskemu ljubitelju vin oziroma penin nikakor ni neznanka. Prav omenjenemu menihu in oskrbniku benediktinskega samostana Hautvillers, ki je živel med letoma 1638 in 1715, pripisujejo začetek proizvodnje penečega vina. Njemu naj bi namreč prvemu uspelo v steklenici ločiti preostale kvasovke od vina in dobiti čisto peneče vino.

Navkljub širokemu prepričanju pa Dom Perignon ni izumitelj penečega vina. Najstarejše zabeleženo peneče vino je Blanquette de Limoux, ki so ga benediktinski menihi proizvedli blizu Carcassonna leta 1531.

Več kot stoletje pozneje je angleški znanstvenik Christopher Merret dokumentiral dodatek sladkorja v že narejeno vino, da bi s tem povzročil drugo fermentacijo, kar danes velja za tradicionalno metodo proizvodnje penin. To je bilo šest let prej, kot je Dom Perignon vstopil v samostan Hautvillers.

Šampanjec je hitro pridobil sloves po svetu. "Brez penine ne morem živeti. Kadar zmagujem, si jo zaslužim, kadar izgubljam, jo potrebujem," je menda izjavil že Napoleon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar, ki je živel med letoma 1769 in 1821.



Francozi so šampanjec zaščitili leta 1891. Metoda proizvodnje šampanjca se imenuje methode champagne, vendar se zunaj območja francoske pokrajine Šampanje lahko imenuje le klasična (tradicionalna) metoda, proizvod pa peneče vino.

Bistvo slednje je sekundarna fermentacija, ki poteka v steklenicah, bistvo tankovske metode, tako imenovane charmat, pa je sekundarna fermentacija v visokotlačnih cisternah.

Danes so na voljo številne različice penečega vina, v glavnem se ločijo glede na ostanek reducirajočih sladkorjev, to pa so popolnoma suho (brut nature), izredno suho (extra brut), zelo suho (brut), suho (extra dry), polsuho (sec), polsladko (demi sec) in sladko (doux).

Prva omemba penine na slovenskem prostoru je iz 10. decembra 1853 v Bleiweisovih novicah. "Šampanjsko ali peneče vino - penina - je dandanašnji gospodi najbolj ljubo in milo. Ni prave veselice ali slovesnosti, kjer se penina ne peni," je med drugim zapisal Janez Bleiweis.

Danes imajo penine velik cenovni razpon - od zelo dostopnih do astronomskih zneskov. Za najdražji šampanjec velja Gout de Diamants 2013 (okus diamantov; op. STA), ki stane 1,838 milijona evrov.