Najpogostejša izbira je demit fasada
Kontaktna fasada ali demit fasada je pri nas najpogostejša izbira. Demit fasada je sestavljena iz več elementov, eden izmed njih pa je toplotnoizolacijska plošča.
lepi neposredno na zunanjo steno. Položene plošče stiropora se nato pritrdijo s posebnimi vložki. Sledi zaščitna mreža za armiranje in ojačitev površine fasade. Na tako obložene zunanje stene se nato nanese zaključni sloj, sledi še estetski del – barvanje fasade z izbrano barvo.
kamena volna, ki je zaradi svojih lastnosti boljša rešitev. Kamena volna je predvsem paroprepustna, kar stenam omogoča, da lahko "dihajo", hkrati pa zagotavlja učinkovitejšo zvočno izolacijo, saj njena gosta struktura učinkovito absorbira hrup. Primerna je za težko dostopna mesta. Pri tem pa ne pozabimo na ekološki vidik: kamena volna je naravni material, saj je izdelana iz naravnega kamna, medtem ko je stiropor končni izdelek predelave nafte.
Fasade z izolacijo iz stiropora so cenejša možnost in omogočajo hitrejšo izvedbo del. Če se kot toplotnoizolacijski material uporabi kamena volna, se cena fasadnega sistema zviša za približno 40 %.
Manj priljubljena, a izjemno učinkovita rešitev so prezračevane fasade
Prezračevane fasade omogočajo prihranek energije, potrebne za ogrevanje in hlajenje, za približno 30 %. Skrivnost je v obstoju prezračevalne oziroma zračne plasti debeline od 2 do 5 cm. Ta sloj se nahaja med zidom objekta in zunanjo fasadno oblogo. Omogoča nemoteno kroženje zraka, kar zagotavlja učinkovito odvajanje vlage. S tem bomo preprečili razvoj plesni in glivic. Poleti zračni sloj zadržuje toploto, zato le-ta ne vstopa v notranjost, kar zmanjšuje potrebo po klimatizaciji. Pozimi prispeva k toplotni izolaciji objekta. Prezračevana fasada ima odlično zvočno izolacijo in dolgo življenjsko dobo, ki presega 50 let.
Sledi namestitev paroprepustne-vodotesne folije, ki preprečuje vdor vlage v izolacijski sloj, hkrati pa skrbi za neoviran pretok vodne pare iz notranjosti v zračni sloj. Nato sledi zračni sloj z odprtinami za zrak, ki služijo za vstop in izstop zraka, nameščene običajno na vrhu in dnu fasade. Na koncu sledi zunanja fasadna obloga, ki je lahko izdelana iz različnih materialov – kamna, kovine, stekla, lesa.
Ne glede na to, katero vrsto fasade izberete, je pomembno, da jo fasader pravilno izvede. Le če so vsi fasadni sloji strokovno nameščeni, se prepreči pojav toplotnih mostov in zagotovi dolga življenjska doba fasade.
Materiali in barve za fasade: Kaj izbrati?
Steklene fasade so pogosta izbira pri sodobnih objektih, zlasti pri poslovnih stavbah.Gre za samonosilno, v celoti zastekljeno fasadno konstrukcijo. Pri stekleni fasadi so horizontalni in vertikalni aluminijasti profili, ki ločujejo steklene panele, lahko vidni (kontinuirana steklena fasada) ali nevidni (strukturna steklena fasada). Aluminijasti profili so lahko vidni tudi le z minimalno širino ob robovih elementov, kar imenujemo polstrukturna steklena fasada. Steklene fasade so lahko prezračevane, kar pomeni, da imajo zračni prostor med dvema plastema stekla. To so dvojne steklene fasade.
Kovinske fasade so izdelane iz sendvič panelov s toplotno izolacijo. Njihove obloge so najpogosteje izdelane iz jeklenih ali aluminijastih plošč.
Lesene fasade so tradicionalna izbira in jih najpogosteje najdemo v gorskih predelih. Vključujejo profilirane deske ali lesene plošče. Predstavljajo tip prezračevanih fasad. Lesene fasade so dražje od kovinskih.
