vročina, moški, park Svet24.si

Po ohladitvi nas čaka prvi vročinski val

robert tomazin Svet24.si

Janševi politični nastavljenci že izgubljajo ...

piarovci lobisti-2 Necenzurirano

To so zmagovalci Janševega pohoda na medije in ...

branko grims Reporter.si

Sramota, kaj počne Branko Grims: na twitterju ...

doncic Ekipa24.si

Auč, naravnost v ... Curry Dončiću pokazal, ...

špela-močnik Odkrito.si

Deset najljubših Špele Močnik

cristiano georgina 22 Ekipa24.si

Uh, kako je seksi! Ronaldova zaročenka po smrti ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Magazin

Čeferinov triumf še brez zadnjega poglavja

Deli na:
Čeferinov triumf še brez zadnjega poglavja

Aleksander Čeferin - Foto: Profimedia

Nogometni svet je v aprilu do temeljev pretresel načrt 12 evropskih klubov za vzpostavitev zaprtega tekmovanja z imenom superliga. Ob hitrem posredovanju Evropske nogometne zveze (Uefa), klubov, več ključnih akterjev, vključno z nekaterimi vladami, in navijaških združenj je projekt v treh dneh propadel. A njegove posledice bodo vseeno dolgotrajne.

Po več mesecih vse bolj pogostih govoric o skrivnih načrtih za odpadniško nogometno ligo je ducat klubov 18. aprila 2021 v kratkem sporočilu za javnost napovedalo, da bodo z novo sezono zagnali zaprto evropsko klubsko tekmovanje pod imenom superliga. Pod taktirko španskih velikanov Reala in Barcelone ter italijanskega Juventusa se je zbralo še devet klubov, vključno s šestimi iz angleške premier lige, dvema italijanskima ter enim španskim.

Evropski nogomet, vreden več milijard evrov, se je tako dobro leto dni po kratkotrajni popolni zaustavitvi tekmovanj zaradi pandemije novega koronavirusa znašel na točki preloma ravno v času, ko je navijačem obljubljal bolj polno vrnitev na tribune in izvedbo iz prejšnjega leta prestavljenega evropskega prvenstva.

Denarni apetiti največjih klubov, potrebnih hitrih rešitev zaradi finančnega udarca pandemije, so postali preveliki za obstoječ model. Njihov poskus razbitja igre v obliki, kot jo poznajo in se je veseli na desetine milijonov navijačev po celini in svetu širše, pa je sprožil široko gibanje.

Uefi je uspelo mobilizirati navijače ...

Napoved odpadniških klubov je povzročil šok. Najbolj priljubljena postranska stvar na svetu, predvsem pa najbolj uspešen model njenega delovanja - evropski nogomet - je bil na udaru. Slovenec na vrhu Uefe Aleksander Čeferin se je znašel v središču pozornosti, poskusi 12 klubov so namreč ogrozili samo bistvo krovne evropske nogometne organizacije, finančni model, ki temelji na napredovanju glede na uspeh in na vračanje prihodkov v nacionalne zveze in klube.

Gibanje za superligo je ob napovedi sicer obljubljajo hitre milijone njenim članom, investicijo 3,5 milijarde evrov ameriške banke JP Morgan Chase in model, ki bi nato vlagal naprej v nogomet. A po mnenju Uefe bi ta bil veliko manj radodaren za nogomet kot obstoječi pod taktirko evropske zveze. Kot je ocenila Uefa, bi "superliga dajala z eno roko, jemala pa s petimi".

Poleg sebičnosti in obupanosti sodelujočih je krovna zveza pri svojem odzivu na odpadniški projekt izpostavljala predvsem dolgoročne posledice za bodoči razvoj evropskega nogometa. Razdor bi pripeljal do novih, še večjih razlik med bogatimi in ostalimi klubi, sanje malih po vsej celini bi tako postale neuresničljive.

Proti superligi so se odločno postavile številne nacionalne nogometne zveze, klubi, navijaška gibanja in igralci ter tudi nekateri najvišji politiki v Evropi. Klubi z izjemo Reala, Barcelone in Juventusa so tako po le treh dneh odstopili od namere po ustanovitvi in igranju v novem tekmovanju.

... in sprožiti gibanje za evropski model športa

Z odporom proti superligi je hkrati zaživelo gibanje za evropski model športa. V dneh po napovedi superlige je ta dobil številne odmevne podpornike, med njimi tudi predsednika Mednarodne nogometne zveze (Fife) Giannija Infantina, ki se je ob številnih razprtijah z Uefo tako za hip celo znašel na istem bregu kot Čeferin.


Slovenski odvetnik, ki od leta 2016 vodi Uefo, je v odgovoru na superligo ocenil, da je evropski model športa, ki temelji na solidarnosti, trajnosti, temeljnih vrednotah, edina možnost za preživetje športa. Tako so dogodki okoli superlige v naslednjih mesecih sprožili vseevropsko razpravo o prihodnosti športa na stari celini, evropski model športa pa je postala prioriteta slovenskega predsedovanja EU v drugi polovici leta.

Ta se je na področju športa zaključila s sprejetjem resolucije EU o evropskem modelu športa, zgodovinskim dokumentom z izraženo podporo piramidni strukturi športa, strukturiran na nacionalni ravni in z eno zvezo za športno panogo, solidarnostjo z nižjimi športnimi ravnmi in spodbujanju odprtih tekmovanj.

Ob propadlem projektu ostajajo odprte pravne bitke

S propadom poskusa ustanovitve superlige in več ali manj enotno držo evropske politike o vprašanju razvoja športnih tekmovanj sicer še zdaleč niso rešena vsa vprašanja, ki jih je sprožil poskus ustanovitve zaprtega klubskega nogometnega tekmovanja. Zaradi teh bodo posledice napovedi 12 klubov v aprilu veliko dolgotrajnejše, kot je bila življenjska doba projekta.

Po izstopu devetih od 12 klubov iz projekta so ti podpisali sporazume z Uefo, v katerih so se dogovorili tudi glede kazni. Krovna zveza je proti ostalim trem sodelujočim medtem sprožila disciplinske postopke, ki pa jih je bila primorana ustaviti zaradi pravde, ki so jo odpadniki sprožili na madridskem sodišču. To se je s primerom obrnilo na evropsko sodišče, ki bo zdaj moralo presoditi o številnih vidikih.

Med drugim tudi o monopolnem položaju Uefe in Fife pri organizaciji in vodenju klubskih tekmovanj, kar je po mnenju madridskega sodišča v nasprotju z evropsko zakonodajo. Sodba v zadevi pa bi po mnenju sodnika na sodišču EU Marka Ilešiča lahko bila prelomna. Kot je septembra za STA pojasnil Ilešič, se v primeru odloča o ekskluzivni pravici panožnih zvez, da edine vodijo tekmovanja.

V zadevi naj bi se v zadnjih tednih zgodil tudi pomemben premik, saj naj bi evropska komisija pritrdila stališčem Uefe in Fife, da lahko blokirata ustanovitev novih konkurenčnih tekmovanj, če ta ogrožajo obstoječi model nogometa.

Po poročanju specializiranega pravnega portala Mlex 26. novembra so evropski varuhi konkurence zavrnili trditev ustanoviteljev superlige, češ da Uefa, ki ima sedež v Švici, ni pristojna niti za odločanje, kaj je najbolje za najpomembnejši šport v EU, niti za to, kaj šteje za športne dosežke v nogometu. O primeru bo evropsko sodišče odločalo v prihodnjem letu.

Priprava za paket finančne pomoči evropskemu nogometu

Ob dogajanju okoli superlige pa Uefa v zadnjem času tudi pospešeno pripravlja paket finančne pomoči evropskemu nogometu. V letnem poročilu je izpad zaradi pandemije v poklicnih tekmovanjih po celini ocenila na 8,7 milijarde evrov, ki po njenem mnenju zahteva odločen odgovor.

Tega naj bi pripravljala v obliki paketa finančne pomoči klubom. O tem je bilo govora na decembrski seji izvršnega odbora Uefe, dokončna odločitev o paketu pa naj bi bila sprejeta spomladi. Čeprav zveza zaenkrat ni predstavila uradnih podrobnosti, naj bi bil po poročanju časnika Financial Times paket vreden 7 milijard evrov.