Kocbekov iskreni prijatelj Boris Pahor je knjižico napisal v sodelovanju z Glavanom in Kovačičem Peršinom prav za ta svoj jubilej, so v vabilu na koprsko prireditev zapisali pri Mladinski knjigi.
V pogovoru s pisateljem, ki kljub svojim letom še vedno iskrivo razmišlja in piše, je bil izpostavljen pomen dela za zgodovinska dejstva.
"Kocbek je že vnaprej videl, da mora Slovenija postati del evropske zgodovine. Vendar naj bi bilo po njegovem mnenju to težko doseči, ker smo majhni in zato za velike evropske države ne najbolj pomembni," je povedal Pahor, ki je, kot je dodal, v knjigi želel razkriti, kaj se je v preteklosti zares dogajalo, kako je v tistem času nastopala cerkev in kako je prišlo do razklanosti Slovencev v povojnem in sedanjem času.
"Boris Pahor je želel spričo porasta fašizma v Evropi in razvrednotenja Kocbekovega delovanja in naše osvobodilne borbe napravit eno knjižico, ki bi bila spomin, obramba njegove časti, hkrati pa tudi obramba časti naroda samega. Kot pravi Pahor, če bomo mi kot narod zavrgli svoj osvobodilni boj, svojo protifašistično držo, svojo privrženost demokraciji in svobodi, smo si zaprli svojo prihodnost," pa je povedal Kovačič Peršin.
Kovačič Peršin je s Pahorjem naredil intervju, v katerem Pahor opisuje svoja stališča do sedanjih napadov na Kocbeka.
"Pravzaprav je vse, kar je v tej knjižici zapisano, bilo nekoč že povedano. Novost te knjižice je v tem, da smo tokrat osvetlili nekaj vprašanj in aktualnih dejstev," je še povedal Kovačič Peršin.
Pahor je bil že v mladosti priča rasti nacionalistične in fašistične ideologije v Italiji. Komajda sedemleten je videl požig slovenskega Narodnega doma v Trstu, prav tako pa je kot mladostnik zelo trpel ob prepovedi maternega jezika. Tako se je prelevil v zapriseženega borca za pravice ogroženih jezikov in pripadnikov ogroženih kultur.
Pisateljevo življenje je zelo zaznamovala tudi taboriščna izkušnja, ki jo je strnil v romanu Nekropola. Prav ta knjiga mu je prinesla svetovno slavo. Pahor podpisuje vrsto literarnih del, za katera je prejel več nagrad, med njimi Prešernovo nagrado in francoski red legije časti. Večkrat se ga omenja kot slovenskega kandidata za Nobelovo nagrado.