Milijardni nogometni trg bo že v kratkem lahko zašel pod drobnogled Evropske komisije. Pri tem ne gre prezreti, da gre za enormne zneske in da je nogomet običajno le znanilec sprememb v športni zakonodaji. Svetovalna družba Deloitte je izračunala, da so samo angleški klubi v elitni premier league letos za transfer igralcev porabili 1,185 milijarde evrov, španska primera division in italijanska serie A več kot pol milijarde, nemška bundesliga 100 milijonov manj. Pri Fifi so v posebni študiji ugotovili, da je lanska skupna masa sredstev za prestope in plače igralcem ter provizije svetovalcem znašala 9,1 milijarde evrov, kar presega prihodke slovenskega proračuna v lanskem letu.
FIFPro je dregnil v velik posel. Pri sindikatu menijo, da je trenutni način prestopov, ki je v veljavi od leta 2001, treba nujno spremeniti, saj klubi in zveze zlorabljajo svoj monopolni položaj na trgu. Pri FIFProju trdijo, da nogometna piramida, ki se začne pri mednarodni zvezi in nadaljuje v nacionalnih zvezah, ligah in klubih, deluje kartelno, krši zakonodajo na področju konkurence in je v nasprotju z veljavno evropsko zakonodajo. Pričakuje se, da bi Evropska komisija o zahtevi sindikata lahko odločila v letu dni. A kot piše Guardian, ki se sklicuje na pravnike sindikata, bo potem treba počakati vsaj še leto ali dve, da se sprejmejo in dogovorijo novi pravilniki.
"Evropska komisija ima ključ do reforme v profesionalni nogometni industriji in to na enostaven način, da upošteva zakonodajo," trdi predsednik FIFProja Philippe Piat in dodaja: "Fifa je zamudila z urejanjem profesionalnega nogometa, tako kot zamuja z lastnimi procesi znotraj zveze. Prevladujejo komercialni interesi peščice deležnikov, večina pa je zapostavljena. Čas je, da zakonodaja prevlada nad interesi kartelov. Zdaj ima dobiček le peščica klubov, agentov in lastnikov. Drugih je veliko več in zahtevamo spremembe."
"Če se sistem ne bo spremenil, potem lige v Vzhodni Evropi pa tudi v manjših zahodnih državah ne bodo preživele. Prepričani smo, da s številkami lahko potrdimo, da v trenutnem sistemu ni stabilnosti za tiste klube in igralce, ki ne dobijo denarja. Vsi smo enotnega mnenja, da ciljev iz leta 2001 nismo dosegli," pravi generalni sekretar FIFProja Theo van Seggelen. Ta pravi, da so bila leta 2001 sprejeta pravila le dogovor na osnovi primera Bosman, kjer je bilo ključno, da so igralci, ki se jim izteče pogodba, prosti in brez odškodnine, a da je praksa pokazala potrebo po reformi.
Kot pravijo pri sindikatu, trenutno veljavna pravila ne zagotavljajo izpolnjevanja pogodb, niti niso podlaga za gospodarsko stabilnost klubov. Prav nasprotno, razlike med močnimi klubi in ligami ter šibkejšimi hitro naraščajo, posledica pa je vse bolj neenaka konkurenca v Evropi.
Stefan Szymanski, ki je za FIFPro analiziral prestope v nogometu, trdi, da so ena največjih težav astronomske odškodnine za nogometaše. Te si lahko privošči le peščica elitnih klubov, kar je pripeljalo do ozkega kroga sredin, kjer se izmenjajo najboljši, kakovostna razlika med klubi pa narašča.
Pri tem pri FIFProju izpostavljajo, da sindikat ni v boju z velikimi evropskimi klubi, želi si le pošten in stabilen sistem v svetovnem nogometu. Pogoj za to je dogovor med sindikatom in Fifo, ki bo na novo določil pravila nogometnega trga.
Tudi Evropska komisija je danes potrdila, da je prejela ustrezno vlogo FIFProja, ki jo bo preučila. Medtem pa so se oglasili tudi pri Evropski nogometni zvezi, kjer upajo, da se jim bo s sindikatom uspelo dogovoriti brez vpletanja sodišč. Pri Uefi poudarjajo, da je partner za dogovore Fifa, Uefa sama pa se trudi za izboljšanje položaja igralcev. Zadnji večji ukrep je bila uvedba finančnega fair playa leta 2011, s čimer se je močno izboljšalo izplačilo plač igralcem. Dolgovi klubov do nogometašev so se znižali s 57 na pet milijonov evrov.