"Izgubili smo največjega slovenskega glasbenika, genija, velikana narodnozabavne glasbe, ki ga bomo vsi Slovenci in Slovenke ohranili v večnem spominu. Njegove najlepše in prekrasne melodije bodo še naprej odzvanjale v naših srcih in na naših radijskih programih," je Rauhova, dolgoletna urednica glasbene oddaje Četrtkov večer domačih pesmi in napevov na Radiu Slovenija, povedala za STA.
Rauhova je poudarila, da sta brata Avsenik, Slavko in Vilko, neločljivo povezana in sodita med največje slovenske glasbene ustvarjalce: "Predstavljata tandem profesionalnosti, znanja in ljubezni do glasbe." Spomnila je, da sta ustvarila več kot 1000 izjemnih viž in prejela najvišja evropska glasbena priznanja. "Njune glasbene stvaritve so segle in segajo v srca milijonov poslušalcev. Njuna glasba je nedvomno najprodornejša, je izraz slovenskosti izven domovine in je večna. Vedno znova nas očara," je dodala Rauhova.
Alfi Nipič, ki je pri ansamblu bratov Avsenik pel od začetka sedemdesetih let do leta 1990, se Slavka Avsenika spominja kot garača: "Spominjam se ga kot človeka, ki je zelo resno jemal svoj hobi kot delo. Veliko je ustvarjal, od nas pa je vselej zahteval, da smo izpolnili stvari, za katere smo se dogovorili. In to stoodstotno. Zato je bil tudi takšen uspeh."
Nipič je za STA povedal, da je bil Slavko vedno frontman skupine, glavni na odru, človek iz ozadja, za vse kar je bilo tehničnega, za priredbe in studijske posnetke, pa je bil Vilko. Skoraj 20 let sodelovanja z ansamblom mu je ostalo v lepem spominu. Dodal je, da je bil Slavko še zadnji živeči od petih instrumentalistov ansambla, s katerimi je sodeloval. Pokojni so že tudi trobentač Franc Košir, kitarist Lev Ponikvar, klarinetist Albin Rudan in baritonist Mik Soss. "Ne smemo pozabiti, da je ravno teh pet fantov narodnozabavno glasbo poneslo daleč stran od Slovenije."
Vilko je imel akademsko glasbeno izobrazbo in je vsem dal jasno vedeti, kam vodi glasba bratov Avsenik. Nipič glasbe ansambla ne kategorizira kot narodnozabavno, temveč kot Avsenikovo glasbo. Po Nipičevih besedah je prav njuna zvrst glasbe od vseh glasb iz Slovenije v svetu najbolj uspela. Razlog za to je po njegovem predvsem spoštljiv odnos do Avsenikove glasbe številnih tujih glasbenih urednikov radijskih in televizijskih postaj, na katerih so z ansamblom veliko nastopali.
Nipič se spominja, da jim je med obiskom v ZDA, bilo je v osemdesetih, priznani glasbeni urednik iz Toronta dejal: "Ostanite tukaj. Mislim, da bi lahko bili tako uspešni kot Beatlesi, saj igrate čisto novo zvrst glasbe." Nipič je spomnil, da danes po svetu na tisoče ansamblov igra Avsenikovo glasbo. Žalostno se mu zdi, da se vrednosti Avsenikove zapuščine in narodnozabavne glasbe Slovenci ne zavedajo dovolj: "To je absurd. Nikjer na svetu se ne dogaja, da svojo glasbo dajejo na stran in jo predvajajo v nočnih urah, namesto da bi bili nanjo ponosni."
Življenju bratov Avsenik je pisatelj in publicist Ivan Sivec posvetil knjigo Brata Avsenik. Sivec je za STA zapisal, da se je šele ob izbiri teme magistrske naloge zavedel, kako zahtevno delo si je nakopal. Literature namreč sploh ni bilo na voljo, hkrati pa si je zadal hvaležno delo predstaviti evropski glasbeni fenomen iz Begunj na Gorenjskem.
"Ne gre samo za prehod iz ljudskega godčevstva v novo obliko muziciranja, temveč tudi za združitev ljudskih elementov godenja z elementi godbe na pihala, kar ima v Sloveniji že 350-letno tradicijo. Slavko je bil izjemen avtor in izvajalec, njegov brat Vilko pa je natanko vedel, kako je treba to glasbo tudi tehnično in notalno sestaviti, obdelati in jo ponuditi poslušalcem," je pojasnil Sivec.
Brez Avsenikov po njegovih besedah narodnozabavne glasbe sploh ne bi bilo: "Vilko in Slavko sta bila tako močna ljudska ustvarjalca, da je tovrstna glasba iz godčevske tradicije prerasla v množično duhovno kulturo, ki jo je sprejel ves svet. Avsenike posnema pri nas okoli 600 glasbenih skupin, v svetu pa več kot 10.000."
Po Sivčevih besedah je bil Slavko izjemen harmonikar in izredno topel človek: "Njegove skladbe bodo živele še stoletja, v njih se bodo napajali mnogi drugi ansambli, mnoge skladbe bodo doživljale priredbe po vseh celinah sveta. Tako je bilo doslej in tako bo tudi vnaprej." Dodal je, da številni tujci v Slovenijo prihajajo samo zaradi Avsenikov.
Smrt Slavka Avsenika je velik udarec za ljubitelje narodnozabavne glasbe, potem ko je leta 2011 umrl prav tako veliki narodnozabavni glasbenik Lojze Slak.
