Paradižnik lahko vzgajamo iz lastnih semen ali kupljenih sadik, za njegovo zdravo in optimalno rast pa je ključno upoštevati določena pravila sajenja ter vzgoje.
Preverite, s katerimi koraki lahko pripomorete k bujnemu pridelku!
1) Izberite kakovostne sadike
Za uspešno vzgojo paradižnika je pomembno izbrati sadike z zdravimi, belimi koreninami, ki so enakomerno prerastle lonček in ne presegajo višine 20 cm, saj večje sadike težje prenašajo presajanje.
Idealne sadike so močne in kompaktne, brez pretegnjenih razdalj med listi, ki so enakomerne temno zelene barve.
Steblo mora biti debelo kot svinčnik. Morebitne cvetove na sadikah je priporočljivo odstraniti, da rastlina usmeri več hranil v razvoj.
Če sadike kupimo prezgodaj in so zunanje temperature še nizke, jih shranimo v svetlem in ne pretoplem prostoru, skrbimo za redno zalivanje in jih občasno dognojimo z univerzalnim gnojilom ali organskim tekočim gnojilom, namenjenim paradižnikom.
2) Sadite pravi čas
Sejanje paradižnika začnemo v drugi polovici februarja in nadaljujemo vse do sredine marca. Razvoj sadike običajno traja od 60 do 70 dni pri optimalni temperaturi 25 stopinj Celzija. Ko se klični listi paradižnika postavijo vodoravno, je čas za pikiranje.
Za sajenje paradižnika na prosto je priporočljivo počakati do po 15. maju, saj s tem zmanjšamo tveganje za težave s pozebo.
Pomembno je, da nočne temperature ne padejo pod 5 stopinj Celzija. Dva dni pred presajanjem je sadike priporočljivo postaviti na zavetrno in zaščiteno mesto ob zid, da se zmanjša šok ob presaditvi. Uporabljamo lahko tudi morske alge, ki paradižniku pomagajo pri adaptaciji.
Paradižnik sadimo na sončni in topli lokaciji v dobro pripravljeno gredico, obogateno z zemljo za plodovke ali specializirano zemljo za paradižnike. Pred sajenjem gredico pognojimo z univerzalnim gnojilom ter nato zemljo za plodovke dobro razrahljamo.
Zaradi preprečevanja različnih bolezni je priporočljivo, da paradižnik vsako leto presadimo na drugo mesto v kolobarju.
3) Izberite primerno lego
• Paradižnik zahteva sončno in toplo mesto, kjer prejema vsaj 7 ur sonca na dan.
• Tla oziroma zemlja za plodovke/zemlja za paradižnik mora biti dobro zrahljana.
• Pri sajenju je pomembno upoštevati kolobarjenje, da se izognemo boleznim (paradižnikova plesen) - paradižnik sadimo na mesta, kjer so prej rasli krompir, paprika, čili ali jajčevec, šele po treh letih.
• Sadike paradižnika v zemlji za plodovke postavimo 50 cm narazen.
• Razdalja med vrstami naj bo vsaj 70 cm.
• Na kvadratni meter zasadimo 3 do 4 sadike.
• Cepljene sadike zahtevajo dodatnih 20 cm prostora med vrstami (70 in 90 cm).
• Neprimerni sosedje za paradižnik so krompir, grah, zelje in sladki komarček.
• Spomladi lahko med paradižnike posadimo solato, jeseni pa motovilec ali špinačo.
• Mešani posevki, kot so bazilika, meta, ognjič in kapucinka, lahko paradižnik dodatno zaščitijo pred paradižnikovo plesnijo in škodljivci.
• Dobri sosedje paradižnika so čebula, česen, por, drobnjak, bob, nizek fižol, bučke, sladka koruza, zelena, redkvica, korenček, peteršilj, šparglji, cvetača, črna redkev in endivija.
4) Bodite pozorni na globino sajenja
Pri sajenju paradižnika v zemljo za paradižnik je priporočljivo, da sadike posadimo globlje, kot so rasle v lončku, vse do prvih listov.
Izjema so cepljene sadike - te sadimo tako, da je cepljeno mesto vsaj 1 cm nad zemljo za paradižnik. Čeprav poševno sajenje paradižnika običajno ne prinaša dodatnih prednosti, se ta metoda lahko izkaže za praktično pri večjih sadikah, saj preprečuje, da bi nadzemni del polegel in omogoča razvoj dodatnih korenin iz stebla.
Ne pozabite na oporo in pokrivanje. Pri vzgoji paradižnika je pomembno, da najprej postavimo oporo, torej še pred sajenjem rastlin, da ne poškodujemo korenin. Oporo potrebujejo visoke sorte paradižnika, medtem ko je grmičaste sorte ne potrebujejo.
Pri pokrivanju paradižnika je ključno preprečevanje, da bi dež z listov spiral kalcij, ki je nujen za rast. Pomanjkanje kalcija in vlažni listi lahko povzročijo tudi razvoj paradižnikove plesni.
5) Poskrbite za redno zalivanje in gnojenje
Po sajenju je priporočljivo vsako sadiko paradižnika zaliti z raztopino univerzalnega gnojila.
Univerzalno gnojilo poskrbi za idealne začetne pogoje rasti vrtnin, vključno s plodovkami, saj vsebuje visok delež organske mase in naravno dodanega kalija. Za dodatno spodbudo razvoja sadik iz semen in povečanje odpornosti paradižnika na presajanje in bolezni (paradižnikova plesen) se uporabljajo morske alge, ki so bogate z mikrohranili, kalijem, kalcijem in drugimi hranili.
Morske alge so koristne za dognojevanje od dneva sajenja paradižnika na prosto, pri čemer se tedensko uporablja razredčena raztopina vse do konca rastne sezone. Tudi dodatek mlečnih izdelkov in sladkorja k morskim algam lahko izboljša absorpcijo kalcija in zaščito paradižnika pred paradižnikovo plesnijo.
Rastline krepi tudi gnojenje z naravnimi izvlečki - koprive, ognjič, rman, regrat, njivska preslica in česen. Kalij lahko dodajamo z gabezovo prevrelko, kalcij pa z mlekom, sirotko ali kefirjem. Nekateri se pri sajenju poslužujejo tudi dodajanja zdrobljenih jajčnih lupin v sadilno jamico, saj te zagotavljajo dolgotrajno prisotnost kalcija.
Pa uspešno sajenje in obilo zdravega ter živo rdečega pridelka!
