»Socializem ni nekaj negativnega. Iz socializma imamo kar precej dobrih stvari: brezplačno šolstvo, brezplačno zdravstvo, porodniška v Sloveniji še vedno traja dvanajst mesecev, in to za relativno dobro plačilo, naše mamice so še vedno lahko doma eno leto, imamo celo brezplačne vrtce za drugega otroka. To so pozitivne stvari, ki smo jih prinesli iz socializma,« je slovenska premierka Alenka Bratušek pred nekaj tedni razlagala novinarki televizije Bosne in Hercegovine Saneli Prašović - Gadžo. In ostala živa. Strela ni udarila v mikrofon, čeprav si zapisano nedvomno zasluži vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Koncentracija neresnic in polresnic v vsega petinpetdesetih izrečenih besedah je daleč presegla vsako razumno mejo.
Ko premierka zagotavlja, da socializem ni nekaj negativnega, je to seveda njeno osebno mnenje, ki morda izhaja iz odsotnosti osebne izkušnje sistema, ki je v imenu neke bodoče skupne blaginje pogosto grobo teptal pravice posameznikov in družbenih skupin. Ko govori o brezplačnem šolstvu in zdravstvu, (najbrž namerno) pozablja, da so slovenski davki in prispevki med najvišjimi v svetovnem merilu; spregleda pa tudi to, da človek z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem ne pride veliko dlje kot do vratarja zdravstvene ustanove in mora za marsikatero »brezplačno« storitev kakor tudi za »brezplačna« zdravila vsak mesec odšteti kar spodoben znesek za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Da o samoplačnikih sploh ne izgubljamo besed. Ko premierka tudi trdi, da so naše mamice še vedno lahko z dojenčki doma vse leto, ji ne pride na misel dodati besedo ali dve o prizadevanjih njene vlade, da poslej ne bo več tako, saj naj bi po novem moral vsaj trideset dni dopusta izkoristiti oče, sicer bosta starša na ta mesec lahko kar pozabila. Tudi »relativno dobro plačilo« naj bi bilo po novem še precej bolj relativno kot doslej, saj predlog novele zakona, ki ga je pripravila njena vlada, predvideva tudi omejitve porodniškega nadomestila.
Vse doslej našteto je morda še v mejah sprenevedanja. Ko pa premierka preide na nakladanje o brezplačnih vrtcih za drugega otroka, ki da jih imamo še iz socializma, je to čisto navadna neresnica. Laž, če ne ovinkarimo. Brezplačni vrtec za drugega otroka ni nikakršna dediščina socializma. Brezplačni vrtec za drugega otroka je uvedla prva Janševa vlada, in to kljub glasnemu zmrdovanju opozicije in medijev, ki so trdili, da gre za navaden populizem. Z veliko privoščljivosti v smislu »Janša dal, Janša vzel« je bil lani pospremljen tudi predlog zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), po katerem naj bi zaradi krize vrtec za drugega otroka ne bil več brezplačen, temveč bi morali starši prispevati trideset odstotkov cene. Državni zbor je ZUJF potrdil šele potem, ko je krmilo slovenske vlade prevzela Alenka Bratušek, ki pa se zdaj svetu brez zadrege še kar hvali, da so pri nas vrtci za drugega otroka brezplačni. Kakopak po zaslugi socializma.
Toliko o sprenevedanju in lažeh. Potrdilo o premierkini malomarnosti pa je prejšnji teden izdala kar ljubljanska fakulteta za družbene vede, kjer je posebna komisija več mesecev presojala pogoje za to, da se magistrici Alenki Bratušek zaradi plagiatorstva odvzame znanstveni naziv. Po dolgotrajnem tehtanju je komisija sklenila, da pri premierkinem magisteriju nikakor ne gre za plagiat, temveč zgolj za »malomarnost, ki pa ne more biti zadosten razlog za odvzem magistrskega naziva«. Sedaj, ko je odločitev znana, tudi lažje razumemo, čemu je bilo zanjo potrebno toliko časa. Zaradi bogastva slovenskega jezika so morali razsodniki skrbno izbirati besede. Namesto tega, da je Alenka Bratušek ravnala malomarno, bi prav lahko zapisali, da je bilo njeno ravnanje brezskrbno, a bi to najbrž zvenelo preveč lahkotno; oznaka, da je bila brezbrižna, bi v ospredje postavila premierkin psihološki profil; površna bi zvenelo preveč osnovnošolsko, nemarna skorajda žaljivo in zanikrna prav tako; reči, da je bila šlampasta, pa je jezikovno nesprejemljivo. S pretehtano izbiro je komisija poskrbela za to, da Alenki Bratušek ne bo treba odstopiti, kot je obljubila, če bi se njen magisterij izkazal za plagiat, fakulteta za družbene vede pa je ohranila svoj nedvomni renome.
O Sloveniji pogosto slišimo govoriti kot o družbi znanja, in nobenega dvoma ni, da k temu slovesu veliko prispeva prav fakulteta za družbene vede. Ker je premierka Alenka Bratušek vsej svoji malomarnosti navkljub tam magistrirala z nalogo Statusna sprememba servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod, si lahko veliko obetamo tudi od mladih intelektualnih moči, ki se kalijo v naročju te institucije. Neverjetno je, s kakšno zagnanostjo se lotevajo proučevanja naše stvarnosti, še bolj pa to, kako jim pri tem ni tuja prav nobena žgoča družbena problematika.
Za boljšo predstavo naj navedem primer izjemne intelektualke B. R. Ž., ki je pred tremi leti na FDV diplomirala z nalogo Pomeni bureka v Sloveniji. Osnovna teza njenega znanstvenega izdelka je trditev, da je burek v Sloveniji ena najbolj priljubljenih jedi. In več kot to. »Fenomen bureka v slovenski kulturi je večplasten, saj se pojavlja in funkcionira na različne načine in ne zgolj kot jed, zato se moja analiza osredotoča na raziskovanje tistih plati bureka, ki morda na prvi pogled niso tako očitne. V pričujočem diplomskem delu so s subjektivnega stališča analize diskurza predstavljeni pomeni te jedi pri nas, pri čemer je primaren, torej prehrambeni pomen bureka, izpuščen,« je zapisala avtorica te neprecenljive študije. Pri svojem raziskovanju se je opirala tudi na strokovna besedila, kot so prispevek Striptiz – da ali ne, objavljen na spletni strani 24 ur, članek Burek? Ja, bitte!, objavljen v časniku Dnevnik, na definicija besede klobasati na spletni strani Abecednik.com in – bržkone je bilo to temeljno gradivo – na članek Burek za vse – vsi za džamijo, objavljen v časopisu Kralji ulice.
Tako kot magisterij premierke Alenke Bratušek je tudi to izjemno znanstveno delo mogoče najti na svetovnem spletu.