Anže Logar bi bil rad Gregor Virant 2.0. Toda razlika med akterjema je precejšnja že v izhodišču. Virant je Državljansko listo ustvaril na svojo roko, tako rekoč za hrbtom Janeza Janše, Logar pa je Platformo sodelovanja ustanovil v dogovoru s predsednikom SDS. Funkcija enega in drugega političnega projekta pa je (bila) enaka – zagotoviti dodatne poslanske glasove, da bi Janez Janša spet lahko prišel na oblast.
Janša se po lanskem porazu na parlamentarnih volitvah ni predal in je šel že takoj naslednji dan v ostro kampanjo za svoj četrti mandat. Ker ima njegova SDS omejen domet, potrebuje nove koalicijske partnerje. V tem je vsa zgodba. Po političnem propadu koalicije Povežimo Slovenijo in Desusa, katerih poslanci so mu leta 2020 zagotovili ključne glasove, da je v tretje sestavil vlado, Janša zdaj potrebuje vsaj dva nova satelita. Novo sredinsko, bolj liberalno stranko in novo stranko upokojencev. Potrebuje Anžeta Logarja in Pavla Ruparja, njuni stranki bi ga spet spravili na čelo izvršilne veje oblasti.
Medtem ko Ruparjevi upokojenci že od začetka leta zborujejo po Ljubljani, pa je zadnji dan maja le ugledal luč sveta že dolgo napovedovani politični projekt Anžeta Logarja. Najbrž ni naključje, da se je to zgodilo natanko leto dni od prisege vlade Roberta Goloba, a zgodilo se ni prav nič dramatičnega. Poleg Logarja se je na kupu zbralo še enajst skrbno izbranih ustanovnih članov, največje presenečenje med njimi pa je bil po lanskih volitvah odstopljeni podpredsednik SD in dvakratni minister za izobraževanje Jernej Pikalo. Večinoma gre za ljudi, ki so bili tako ali drugače že v politiki ali bili z njo povezani, in zdaj pri Logarju iščejo drugo priložnost.
Anže Logar in Eva Irgl bosta do konca zvesta Janezu Janši. Vse, kar sta dosegla v politiki, dolgujeta njemu.
Na ustanovnem sestanku društva Platforma sodelovanja v enem od luksuznih hotelov sredi Ljubljane so povedali, da bodo na prihajajočih plenarnih razpravah še veliko govorili o sodelovanju, povezovanju in dialogu … Logar je po daljšem času spet gostoval v informativnih oddajah slovenskih televizij in podobno kot v kampanji za predsednika republike večinoma le obračal besede, se izmotaval in govoril tako, da ni povedal skoraj nič oprijemljivega.
V politično povsem pregreti družbi, kjer se rožlja z državljansko vojno, žali in zmerja vsevprek ter poziva k oboroževanju, je načeloma vsaka pobuda o dialogu, povezovanju in sodelovanju dobrodošla. Tudi Logarjeva. Še bolj zaželeno bi bilo, če pri predsednik sveta SDS, kar ustanovitelj Platforme sodelovanja še vedno je, začel to razpravo tudi v matični stranki, morda najprej v njeni poslanski skupini, ki ji pripada.
Razpravo v Janševi stranki bi lahko sprožil skupaj s poslansko kolegico Evo Irgl, ki mu je stala tesno ob strani tako v predsedniški kampanji kot sedaj pri novoustanovljenem društvu. Irglova že dolgih 19 let »vedri in oblači« v poslanskih klopeh, za njo je že nešteto izgubljenih priložnosti pozivanja h kulturi dialoga in k sodelovanju. Žal pa so bile njene ambicije v skoraj dve desetletji dolgi poslanski karieri precej skromne, večinoma povezane z objavami svojih fotografij na instagramu.
Čemu potem vsa ta politična mimikrija in vse to sprenevedanje tako ob ustanovitvi Platforme sodelovanja kot protestih upokojencev? Da Logarja in Ruparja iz ozadja ne usmerja Janša. Odgovor je na dlani: zato, da projekta obeh satelitskih strank posežeta v tisti del volilnega telesa, v katerega SDS ne more. Da Janši, ki si tako želi še v četrto postati premier, prineseta dodatne glasove. Anže Logar in Pavel Rupar, če uporabimo grobo politično govorico, nista nič drugega kot trojanska konja Janeza Janše.
Eva Irgl in Anže Logar
Logar društva in kasneje stranke ne ustanavlja za to, da bo sam premier, ampak da bo Janša premier. Kako močno sta Janša in Logar povezana, ne dokazujejo samo na skrivaj posnete fotografije, ko v volilnem štabu po prvem krogu predsedniških volitev skupaj tiščita glavi, ampak tudi kasnejše Janševo javno priznanje, da je bil prav on tisti, ki je Logarju svetoval, naj za predsednika države kandidira samo s podpisi volivk in volivcev in ne tudi s podporo stranke, kot je nameraval.
Predsednik SDS krvavo potrebuje Logarjevo stranko, ki bi dobila okoli deset odstotkov glasov. Janša bo zagotovo sam poskrbel, da ratingi Logarju ne bi segli previsoko, da se ne bo preveč zažrl v njegovo volilno bazo. Novi volivci, ki niti pod razno ne bi volili SDS, so dodana vrednost morebitne stranke Anžeta Logarja, ki bi nastala tik pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami. Projekt Logar pa ima za Janšo še eno funkcijo – da omeji doseg Novi Sloveniji (javno je oznanila, da jih v novi vladi, ki bi jo spet vodil »večni« predsednik SDS, ne bo) in si jo znova pokori.
Nekaj pa je tudi jasno: Anže Logar in Eva Irgl bosta do konca zvesta Janezu Janši. Vse, kar sta dosegla v politiki, dolgujeta njemu. Irglova se je nazadnje pred poldrugim letom v javnosti proslavila z izjavo, da je »Janez Janša v tem trenutku v najboljši politični formi« in da ga zelo ceni.
