Tudi Janez Zemljarič ima močno odvetniško ekipo v javni hiši. Nekdo mu pač mora verjeti, da je kot šef Udbe v resnici opravljal humanitarna dela, zaradi katerih danes doma skupaj s soprogo Tino Tomlje jočeta. To je nevzdržno. Zato je javna hiša že prej poiskala domnevnega morilca, ki naj bi mu Zemljarič domnevno naročil eno likvidacijo – prispevek je bil odličen. Kao likvidator je imel vse v naprej pripravljeno, samo malo bi ga lahko napudrali, ker ni bil videti najbolje – po videzu bolj stari likvidator kot pa nedolžnež. Ampak javna hiša mora varčevati, to se je zadnjič pokazalo v Tarči, ko so k Rosviti Pesek pripustili dva izvrstna ekonomista in analitika, ki bi – če oddaja ne bi bila prekratka – rešila še globalno klimatsko krizo.
Tarča je odličen nadomestek za Poglede Slovenije. Že na prvi pogled se ji vidi, da je veliko cenejša, saj nima zahtevne glave, scenografija je poenostavljena, režija statična, scenarij pa v skladu z našimi pričakovanji nastaja kar med oddajo. Tako nikoli ne vemo, kdo bo v oddaji, v kateri po demokratičnem žurnalističnem principu lahko govorijo, kar hočejo. Doslej je bila samo Rosvita Pesek pri Križaničevi ekspertizi bleda, gosta je hotela prisiliti, da prizna, da blefira. Punca se še premalo zaveda, da je tam zato, da posluša, ne da ugovarja. Naj ji vendarle nekdo malo pregleda vprašanja, preden jo spustijo pred kamere! Zanjo pravijo, da jo je bilo po tisti oddaji tako sram za javno hišo in Križaniča, da se je po novem zakamuflirala – postrigla se je in je zdaj neka druga Peskova, vendar naših ne bo pretentala.
V javni hiši smo namreč začeli stvari urejati, kot se spodobi, a ne za zgodnja osemdeseta, ampak za zgodnja sedemdeseta leta. Konec je tiste demokratične anarhije, ki je tu in tam malo zavela po hiši, takrat se je moral za razganjanje tiste bande angažirati sam guru levice Nikola Damjanić. Zdaj te potrebe ni več. Sami naši. Damjanić je spet pristal v nadzornem svetu RTV zaradi zaslug za bando, nadzorni svet je pa končno takšen, da ne bo nobenega presenečenja več, tudi najbolj tajni od tajnih podatkov – ali stranpoti – ne bodo prišli na dan. Vendarle je treba varovati integriteto javne hiše.
Čeprav se je zadnjič v programskem svetu, ki je tudi nov, malo čudno zapletlo, zato naš kader, izvrsten marksist, partijski sotrudnik, človek iz CK v senci, Ciril Baškovič, ni postal predsednik, še v. d. ne, pa bomo to že uredili. Med našimi je pri glasovanju nastal kratki stik, ki ga bo treba odpraviti, ker je letos na vrsti menjava naglavnih kadrov RTV. Za sedanjega generala po sili Marka Fillija se že govori, da bo šel končno domov, radijski Miha Lampreht že po rusko lobira, da bi še kar bil, Janez televizijski Lombergar pa se je vdal v usodo, da ne bo, ker mu je tako in tako bil dosedanji mandat podarjen. Pri njem je zanimivo to, da ga je za direktorja podprla levica, ko ga je hotela vreči, pa ga je podprla desnica.
Še dobro, da so se svetniki zadnjič odločili, da še ne bodo objavili razpisa za novega generalnega, ker mandat Pirc Musarjevi poteče šele čez šest mesecev in se zdajle ne more prijaviti. Res pa je tudi, da se kot rezervna sila za novega generalnega RTV omenja tudi nesojeni minister za zdravje Igor Šoltes alias Mali Kardelj.
Nekaj rezultatov novih oblastnikov v javni hiši je že vidnih. Miša Marija Molk se spet vrača k Evroviziji, zraven je pripeljala še svojo hčerko Ulo Furlan, ki bo vodila oddaje Eurosong. Tisti, ki kričijo, da je to nepotizem, nimajo prav, ker ni hčerka Janeza Janše. Je pa zaradi Molkove in njene družinske naveze le malo panike v blagajni RTV, ker ona ne bo dovolila kakšne cenenosti, ampak perfekcionizem. Ni še jasno, kje bodo izdelovali oblačila za obe dami, zagotovo si bo Molkova morala omisliti novo veliko omaro na svojem domu. Govori se tudi, da si bo lahko sama izbrala maskerja in da primernega Klinični center ne premore. Torej s tujega. Tako pač delajo bogate, profesionalne televizije po svetu, in če bo treba, bomo naši prispevek za elektriko še povišali. Če hočemo Molkovo gledati, bo pač treba nekaj evrčkov dodati.
Ponosni moramo biti na javno hišo tudi zato, ker se je dobro zadržala ob škandalu z nagrado Prešernovega sklada, ki jo je dobil Jože Možina. Po prireditvi so morali spremeniti scenarij oglašanja iz Cankarjevega doma, da jim ne bi bilo treba pred kamere postaviti tega tipa. Hvala bogu, da so na TVS tako prisebni uredniki in urednica Ksenija Horvat Petrovčič, da so v Odmeve pripeljali Evgenijo Carl, ki je zaradi odkritja, da je na naših tržnicah avtohtona tržaška solata, postala Slovenka leta, Možine pa niso. To dejanje je za Ježkovo priznanje za življenjsko delo.
P. S.: Pri nas je vse večja medijska svoboda, ugotavljajo tudi novinarji brez meja. Brezmejno nam lažejo.