Slovo Klemenčičeve protikorupcijske komisije je minilo v znamenju velikega zdravniškega poka, ki so ga napovedali že lani, ko so protestno odstopili. Zdaj je jasno, da je dopolnilno delo zdravnikov korupcija, tega doslej nismo vedeli, da je je v zdravstvu zelo veliko in da je tako podtalna, da tudi Praprotnik ni mogel razkrinkati niti enega imena. Še mafijskih vzdevkov Johannes della Terra in Raufenk ne. Policija pa tako in tako tava v megli.
Rok Praprotnik sicer velja za enega naših najbolj perspektivnih kadrov. Za našo stvar se je razdajal kot novinar pri Dnevniku. Na Delu še ni bil formiran, v službo pa je prihajal s psom, od katerega se je verjetno nalezel vohljanja. Bil je soavtor Kučanovega velikega poka, Finsko in Patrio je imel v mezincu, Janšo pa v jetrih. To je bilo izhodišče za njegovo naslednjo profesionalno avanturo v KPK, kjer se je poglabljal v položnice Janeza Janše, ker se ve, da se tako dela velika korupcija. V tem smislu je sicer malo zanemaril Zorana Jankovića, ampak ne moreš pokončati sedem muh na en mah. Še zdaj imam pred očmi njegov solzni pogled in puljenje las, ko je Klemenčič ob odstopu razglasil, da odhajajo iz protesta, ker jih nihče ne jemlje zares. To ni čisto res, malo so zaigrali, kajti Klemenčičevi so vendarle pripomogli k državnemu udaru, ki je z oblasti vrgel Janšo in desnico. To pomeni, da so svoje delo opravili možato in plačano in lahko gredo novim delovnim zmagam in plačam naproti.
Praprotnik je tako našel zavetje v NLB, kjer je postal direktor centra za skladnost poslovanja in krepitev vseh preventivnih mehanizmov. Že ime funkcije pove, da bo Praprotnik nekakšen kreditni policist. Kaj bo natančno delal, ni jasno, ampak nekaj pomembnega že bo glede na plačni razred, ki je na ravni trikratne plače predsednika države, pa še bonitete NLB, ki so še na meji korupcije. A ne gre pozabiti, da je tudi Praprotnik bil v organu, ki je bil država v državi in da bo tudi zdaj samostojno presojal bančne kredite glede na biografije kreditojemalcev in, upam, da tudi glede na ideološko in strankarsko opredelitev.
Če bomo še naprej dovoljevali, da kredite dobivajo tisti, ki so proti naši oblasti, potem s tem neposredno podpiramo razrednega sovražnika in njegovo spodkopavanje temeljev demokratičnega socializma. Tega se da uničiti samo po principu popolne ignorance in izolacije, zato nisem najbolj zadovoljen z nepremičninskim davkom, ki je kar precej ideološko neselektiven. Čeprav je res, kot pravi naš komunist Igor Lukšič, da bo vendarle udaril denacionalizirance, ki so dobili nazaj tisto, kar smo jim v zgodovini že enkrat pobrali. Ker pa je država v razsulu in finančnem kolapsu – kot razumem premierko Alenko Bratušek, ki dvakrat na dan pove, da je za to kriv JJ – bi bilo bolje, če bi vsem, ki so dobili kaj nazaj, še enkrat takoj vse pobrali in prodali. Zadostovalo bi za letošnjo polovično plačilo obresti, potem so tako in tako volitve, s to državno kloako pa naj se ukvarja, kdor se pač hoče.
Poleg tega je vse globlja tudi korupcijska greznica, o kateri so Klemenčič-Praprotnikovi tudi že govorili. Ministri za zdravje odstopajo kot za stavo, nekateri drugi naši ministri pa se morajo braniti pred klerikalnimi in desničarskimi napadi na njihov svet vrednot in morale. Kot na primer na Gregorja Viranta, ki je prispodoba poštenja in nekoruptnosti, če odštejemo letalske vozovnice in služenje denarcev v času, ko je prejemal funkcionarsko nadomestilo. Njegova pojasnila, da s tem ni imel nič, ker je pač oboje kar dobil, ne zaležejo in zdaj ga križajo in vnašajo nemir v širše družbeno okolje, ki zato korupcije ne loči več od korupcije. Vse te, ki takole onečaščajo našega notranjega ministra, bi bilo treba procesirati, saj je nevzdržno, da imamo policijskega ministra, ki je del koruptnega sistema.
Podobno velja za nesrečnega novega prvega človeka KPK Borisa Štefaneca, ki mu nekateri jemljejo dostojanstvo in pristojnosti, čeprav so na ravni ministrske predsednice Bratuškove. Tudi on ne obvlada nobenega tujega jezika, ampak mu bo že kdo prevajal, če bo šel na tuje – Ih bin der prezident der sloveniše korupcija pa zna povedati. Kompetenten na podobni ravni za bančni nadzor je tako tudi Praprotnik, ki je imel pri tej banki dva kredita. To je priporočilo, da postaja bančnik, prav tako dejstvo, da mu je KPK zmanjkalo časa, da bi proučil in obelodanil vse bančne kriminalce. Zdaj bo to lahko v miru počenjal ves mandat. Podtikanje, da ni bil izbran transparentno, pa prihaja iz opozicijske greznice, saj v zvezi z njim nihče nič ne prikriva, samo pove ne. To je transparentnost kadrovskega molka, ki je pri tako občutljivih, v resnici policijskih zaposlitvah pač nujna. Res je, da so iz kabineta Bratuškove Medji malo namignili, a to je pomoč pri njegovi kadrovski politiki.
Če kdo, Bratuškova ve, kako je treba kadrovati. Ker svet ni idealen, se ji je malo sfižilo pri Čuferju, Omerzelu, Jakliču, Gantarju, Skazi, Stepišniku, Virantu in Maherju, Pikalu, Erjavcu, Grilcu in Komelovi. Vse drugo v vladi deluje zelo dobro.
P. S.: Poleg uniform v šolah predlagam tej vladi, da uvede tudi označevanje desničarjev in klerikalcev.