Skrajno neodgovoren odnos do cepljenja: Ne ogrožajmo najbolj ogroženih!

Zakaj se nismo upirali izjemni promociji cepljenja najstnic proti okužbam s humanim papiloma virusom (HPV), bi pa naredili vse, da se nam ne bi bilo treba cepiti proti covidu-19? Hkrati nismo posebej presenečeni in ogorčeni ob poslušanju, da so v nekdanji Jugoslaviji, kjer je leta 1972 prišlo do zadnjega večjega izbruha črnih koz v Evropi, cepili proti črnim kozam. Izvemo, da so bile takratne razmere izjemno dramatične. Po okužbi 184 ljudi in ko je umrlo 40 obolelih – v Sloveniji na srečo nismo imeli nobenega okuženega – je bilo razglašeno vojno stanje. Zaprle so se meje, pregledan je bil vsak potnik, ki je prestopil mejo, znašli smo se v masovni karanteni. Zdravstvene ekipe so cepile kar 18 od 22 milijonov prebivalcev. Cepljenje ni bilo prostovoljno, ampak obvezno. Težko verjeti, a vendar je res, bilo je obvezno in uspešno. Črne koze niso bile izkoreninjene le v Jugoslaviji, ampak v svetu.

Danes so razmere za Slovenijo bistveno bolj dramatične, kar potrjuje nedavna študija Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot je povedal direktor inštituta Milan Krek, je od izbruha epidemije do danes umrlo 2891 oseb, od tega 1682 stanovalcev domov, kar Slovenijo uvršča na tretje mesto po številu umrlih na milijon prebivalcev. Samo pomislimo, kakšna razlika v Sloveniji med epidemijo črnih koz, ko nismo imeli niti enega okuženega, in današnjimi razmerami, ko se je s covidom okužilo že skoraj 70.000 ljudi na milijon prebivalcev, zaradi česar smo na osmem mestu v svetu.

Lahko kažemo s prstom drug na drugega, a to, zakaj smo se zataknili, v resnici razkrivajo nedavni primeri množičnih okužb v domovih za starejše. Samo v Domu starejših Ajdovščina, kjer skoraj vso epidemijo niso imeli težav z okužbami, je trenutno okuženih kar 110 stanovalcev. Izvedeli smo, da so v času, ko so v domu začeli cepiti stanovalce, cepljenju nasprotovali zaposleni, čeprav bi morali biti ravno ti med prvimi, ki bi se cepili in bi k temu spodbujali še druge.

Kako naj v takšnih primerih sploh ravnajo vodstva domov? Drži, da je cepljenje prostovoljno, ampak drži tudi to, na kar je opozorjeno v mnenju NIJZ, da je cepljenje dolžnost, ki jo mora prevzeti človek, ki dela z ranljivimi skupinami. Zanje velja tudi etični kodeks, v katerem je zapisano, da so interesi bolnika pred vsemi drugimi, zato je po etičnem kodeksu obvezno cepljenje tudi pogoj za zaposlitev. Velja spomniti, da so vsi zdravstveni delavci dolžni spoštovati še temeljno medicinsko načelo, ki pravi, »najprej ne povzročaj škode«. Preprečevanje bolezni s cepljenjem in prenosa na ranljive je eden najbolj temeljnih moralnih argumentov v prid cepljenju.