Na volitvah šteje vsak glas, na referendumih zaradi postavljenega kvoruma to velja še toliko bolj. Spremenjeni 90. člen ustave določa, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Postavljen je kvorum volivcev, ki morajo na referendumu zavrniti zakon. Če jih bo v nedeljo glasovalo več kot 343 tisoč proti, bo družinski zakonik padel. Če pa bo na volišča prišlo manj nasprotnikov zakonika, bo ta stopil v veljavo, tudi če bo več glasov PROTI kot ZA.
Nedeljski referendum bo prva prava javnomnenjska raziskava razmerja politične moči v državi po dobrem letu vladavine Mira Cerarja. Zaradi kvoruma je višja udeležba bolj v interesu desnice kot levice. Več ko jih bo šlo oddat svoj glas, večja bo verjetnost, da bo družinski zakonik na referendumu že v drugo pogorel. Število 343 tisoč za nasprotnike je za slovenske razmere kar visoko, zato brez široke mobilizacije na demokratični strani ne bo šlo.
Vse tri desnosredinske stranke se bodo morale zelo potruditi, da bo na volišča odšlo čim več njihovih tradicionalnih podpornikov. Potrebujejo slabih 80 tisoč več volivcev, kot jih je skupaj za SDS, NSI in SLS glasovalo na zadnjih predčasnih volitvah sredi julija 2014. Če bo mobilizacija tako uspešna, kot je bila na predzadnjih predčasnih volitvah v državni zbor 2011, potem bodo nasprotniki slavili veliko zmago. Za tri pomladanske stranke je tedaj skupaj glasovalo dobrih 417 tisoč volivcev.
A na referendumih je običajno dosti nižja udeležba kot na parlamentarnih volitvah. Na prvega o družinskem zakoniku spomladi 2012 je prišlo dobrih 518 tisoč volivcev oz. dobrih 30 odstotkov. PROTI jih je glasovalo slabih 280 tisoč, ZA pa dobrih 233 tisoč. Tedaj še ni bilo kvoruma, zato so slavili nasprotniki družinskega zakonika. Danes to število ne bi več zadostovalo, nasprotniki bi za zmago (dosego kvoruma) potrebovali še najmanj 63 tisoč dodatnih glasov.
V korist boljši udeležbi nasprotnikov družinskega zakonika gredo trenutno prijateljski odnosi med tremi desnosredinskimi strankami. Konflikt med SDS in Novo Slovenijo se je spomladi 2014 na referendumu o spremembah arhivskega zakona negativno pokazal na katastrofalno nizki udeležbi: bila je le 11,74-odstotna. Na volišča je tedaj odšlo le dobrih 200 tisoč volivcev, in čeprav jih je bilo PROTI več kot ZA (67 odstotkov nasprotnikov in 33 odstotkov podpornikov), je spremenjen arhivski zakon obveljal, saj zaradi prenizke udeležbe ni bil dosežen kvorum.
Družinski referendum je v primerjavi z drugimi referendumi nekaj posebnega zaradi zelo širokega angažmaja civilnodružbenih organizacij na obeh polih. Tudi vsebina družinskega zakonika se bolj dotakne slehernika, kot je bilo to na večini drugih referendumov. Čeprav imajo zagovorniki novega družinskega zakonika podporo praktično vseh dominantnih medijev, lahko ta silovita agitacija za eno stran pripelje tudi do nasprotnega učinka – da mobilizira še več nasprotnikov, kot bi jih sicer, če bi imela ob strani relativno enako medijsko pokritost in podporo.
V prid nasprotnikov spremembe družinskega zakonika gre tudi jasna in odločna beseda najštevilnejše organizacije civilne družbe na Slovenskem – Rimskokatoliške cerkve. Verjetno je tudi, da se zaradi same vsebine referenduma vsi volivci tudi ne bodo opredeljevali le glede na svoje strankarske preference. Drznili si bomo postaviti tezo, da bo več volivcev levih strank v nedeljo glasovalo PROTI, kot bo na drugi strani tradicionalnih volivcev desnih strank na referendumskem lističu obkrožilo besedo ZA. Podobno bi bilo najbrž tudi, če bi se kdaj na referendumu znašlo vprašanje o prepovedi nošenja nikabov in burk.
Na nedeljskem referendumu se bosta stehtali tako pozicija kot opozicija. Zmaga nasprotnikov družinskega zakonika bo pomenila veliko nezaupnico vladajoči koaliciji in njenim strankarskim satelitom. Lahko bi celo zamajala Cerarjevo vlado in pospešila njen kolaps, kot se je zgodilo pred štirimi leti takratni Pahorjevi vladi. Junija 2011 je na trojni referendum (o pokojninski reformi, arhivih in preprečevanju dela na črno) odšlo dobrih 40 odstotkov volilnih upravičencev. Volilni slogan »trikrat PROTI« je opoziciji prinesel prav fantastičen rezultat.
Ob vseh teh številkah, ki smo jih nanizali, meja 343 tisoč volivcev za nasprotnike družinskega zakonika ni nedosegljiva. Na demokratični desni strani političnega spektra se je močno, tudi z daljšim videonagovorom volivcem na spletu, že pretekli teden angažiral predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki pravi, da »gre za večjo stvar kot na kak volilni dan«. Državljane je pozval k udeležbi in da glasujejo »PROTI uničevanju temelja, na katerem stojimo« ter dodal, da »bo to naš glas za družbo brez monopolov, burk in diktature agresivne manjšine«.
Podobno kot Cerar se bo v nedeljo na referendumu stehtal tudi Janša – da vidi, ali obstaja realna možnost, da še v tretje pride na oblast.