Koliko časa lahko še zdrži na oblasti marionetna vlada stricev iz ozadja? Dokler bo vladna koalicija imela podporo v državnem zboru. Do takrat, ko bo to ustrezalo tistim, ki danes vladajo iz ozadja: Milanu Kučanu, Zoranu Jankoviću in Gregorju Golobiču. Tako kot so leta 2011 z nezaupnico sami potopili vlado Boruta Pahorja, lahko to kadarkoli storijo tudi z vlado Alenke Bratušek. Glasovanje o zaupnici je napovedano za prihodnjo pomlad, če bo vlada po vroči politični jeseni in zimi dočakala prvo obletnico.
Če ne bi bilo krize, če bi bilo denarja za vse, bi vladali do konca mandata – do jeseni 2015. Ker pa je denarja iz dneva v dan manj, Sloveniji pa za ovratnik dihata tako Evropska komisija kot Evropska centralna banka, so karte odprte. Finančni zlom pomeni največjo grožnjo vladavini stricev iz ozadja. Država je že pol leta v mrtvem teku: ni ne privatizacije, ne sanacije bančnega sistema. Dveh ključnih projektov, ki bi Slovenijo spravila iz krize. Zavlačuje se namerno. Računajo na čudežnega rešitelja izza Karpatov. Scenarij ima naslov Rusi prihajajo.
Nekaj milijard evrov, ki bi jih za preživetje potrebovala marionetna vlada Alenke Bratušek, je za Putinovo Rusijo drobiž. A tudi Rusi najbrž ne bodo denarja kar tako brezglavo metali skozi okno, kot ga niso niti v Srbiji. A Slovenija je vseeno geostrateško bolj zanimiva: je članica EU in Nata, in Rusi se pri nas menda dobro počutijo, bolj kot v drugih državah nekdanjega vzhodnega bloka, kjer so bili do konca železne zavese okupatorji. Putin pa še vedno rad kaže mišice tako EU kot ZDA. V Vzhodni Evropi se podobno kot v času hladne vojne tudi danes križajo interesne sfere velikih sil.
Strici iz ozadja bi na ruskih milijardah radi Sloveniji vladali še naprej. Ruse vidijo v vlogi rešiteljev, ki bi s svežo gotovino sanirali njihova finančno zelo načeta omrežja. V ta namen na jesen načrtujejo pravo propagandno vojno proti EU in mednarodnemu finančnemu kapitalu – ameriškim korporacijam in bonitetnim hišam. Da bi jih okrivili za slovensko gospodarsko krizo, si oprali roke (državnih bank niso izropali »grdi neoliberalci«, ampak Kučanov »nacionalni interes«!) in se povezali s slovanskimi brati iz Moskve, s Putinovim režimom, ki obvladuje najpomembnejša podjetja v Ruski federaciji.
V vodstvu EU in ZDA postajajo vse bolj pozorni na bratenje Kučanove tovarišije z Rusi. Nekateri tako že ocenjujejo, da je pri nas že zdaj dovolj ruskega kapitala in da nadaljnja krepitev gospodarske moči Rusov v Sloveniji za razvoj države ne bi bila najboljša. Podobno kot v Grčiji ali na Cipru, kjer je nemška kanclerka Angela Merkel že dala po prstih Rusom, ki so v ciprskih bankah prali denar, v Grčiji pa želeli sodelovati pri privatizaciji nekaterih strateških državnih podjetij.
Načrt stricev iz ozadja naj bi bil ta, da Rusom prepustijo najmanj eno državno banko (po nekaterih informacijah bi lahko mariborsko NKBM prevzela ruska Sberbank, za katero pri nas najbolj lobira »veliki dobrotnik« iz Hrovače pri Ribnici Janez Škrabec), energetsko družbo Petrol bi lahko kupil Lukoil, Rusom pa naj bi nekateri želeli prodati tudi Telekom Slovenije, za katerega se po hrvaškem telekomu najbolj zanima njegov lastnik Deutsche Telekom. Da je privatizacija slovenskega telekoma res pred vrati, priča predlog ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala vladi, da iz Telekoma Slovenije pred privatizacijo izloči telekomunikacijsko infrastrukturo. Za prodajo Telekoma Rusom naj bi bil najbolj zagret ljubljanski župan Zoran Janković kot tudi sedanja uprava z Rudolfom Skobetom na čelu. Oboji si od Rusov obetajo koristi, ki bi jih pri novem nemškem lastniku težje izposlovali. Jankoviću naj bi zadišale morebitne prodajne provizije, Skobe pa bi rad še naprej grel dobro plačan stolček. To naj bi veljalo tudi za šefa varnosti Marka Pogorevca, ki zaradi osebnih koristi in prijateljevanja z Janezom Škrabcem velja za velikega rusofila.
V luči zaradi krize neizogibne privatizacije državnih podjetij je tudi oster spopad za prevlado v Slovenski odškodninski družbi (iz te bi moral nastati Slovenski državni holding, pa se to še vedno ni zgodilo), ki drži roko nad lastniškimi deleži države v gospodarskih družbah. Stric z Magistrata Janković naj bi prav zaradi postopkov privatizacije v Sodu menjal Tomaža Kuntariča. Slednji, tako naši dobro obveščeni viri, naj bi se že nekaj časa upiral nameri, da bi Telekom prodali Rusom (v zadnjem letu je bil v Sloveniji kar dvakrat na obisku Putinov čudežni deček, minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov).
Tudi zaradi domnevno nespodobne ponudbe, o čemer se že nekaj časa govori, ki naj bi prišla z ruske strani, da bi za telekomunikacijskega operaterja plačali milijardo evrov kupnine, še dvesto milijonov evrov pa bi bilo namenjeno plačilu provizij. Tistih prodajnih provizij, na katere je pri privatizaciji državnih podjetij skupaj z ameriško investicijsko banko Goldman Sachs še na začetku tega leta računal zdaj že propadli in priprti tranzicijski milijonar Tomaž Lovše.
