Pregrešno dragemu poletu v Bosno, drugorazredni Hudi Jami in klientelističnemu razmerju z asistentko Vasilko Sancin, se je dva tedna pred volitvami pridružilo Reporterjevo razkritje škandalozne dvakratne Türkove pomilostitve preprodajalca kokaina Vorena Pavliča. Privržence teorije zarote bo v teh pregretih predvolilnih dneh težko prepričati, da zgodba nima političnega ozadja, da ni za njo politična konkurenca in da je nastala izključno na zelniku Reporterjevega novinarja Igorja Kršinarja. Ta je zgolj opravljal svoje novinarsko delo in pred volitvami, tako kot to počno novinarji povsod v demokratičnem svetu (npr. v ZDA brskajo po preteklosti Baracka Obame ali Mitta Romneyja), preverjal izvajanje pristojnosti v zadnjem petletnem mandatu, ki jih predsedniku republike nalaga Ustava Republike Slovenije. Ta v šesti alineji 107. člena določa, da predsednik odloča o pomilostitvah.
Če nič drugega že škandalozna pomilostitev igralniškega barona Danila Kovačiča, ki si jo je privoščil pokojni predsednik republike Janez Drnovšek, bi morala njegovemu nasledniku v predsedniški palači na Erjavčevi cesti dati misliti, da se pri pomilostitvah giblje po zelo spolzkem terenu in da je potrebno vsak akt milosti še posebno dobro pretehtati in preveriti še tako majhno senco dvoma. V škandaloznem primeru kar dvakrat pomiloščenega Vorena Pavliča (ki te dni veselo ribari po Jadranu kljub »hudim poškodbam glave in možganov«, zaradi česar naj bi bil pomiloščen), o čemer podrobno pišemo v tokratni številki Reporterja, je najmanj, kar lahko Türku očitamo, to, da je svoje delo opravil skrajno malomarno, in to ob trumi svetovalcev, ki bi zadevo lahko pred pomilostitvijo do potankosti preverili, pa tega očitno niso storili, ali pač. Že samo to bi bilo v normalni demokratični državi, kjer politična kultura nekaj velja, dovolj za odstop s funkcije predsednika republike. Kaj šele, da bi si po vsem tem ta oseba sploh upala še enkrat kandidirati!?
Toda ker nekaj indicev kaže, da naj bi v predsednikovem uradu zelo dobro vedeli za koga gre in da Voren Pavlič ni bil pomiloščen po pomoti. Sledi novinarske preiskave so nas pripeljale do Pavličevih kokainskih povezav z akterji kriminalne združbe pod imenom Balkanski bojevnik, ki je nekaj let zalagala sever Italije s tonami kokaina, pretihotapljenih iz Južne Amerike. Pavlič, to morda ni tako nepomembno, izhaja iz vplivne mariborske partizanske družine z dobrimi zvezami pri nekaterih politikih nekdanjega režima. Sprašujemo se, koliko sta Pavlič ali pa celo narkomafijska združba povezana z delom slovenske politike.
Sprašujemo se na osnovi dveh pomembnih dejstev: da je drugo Pavličevo pomilostitev Türku (očitno na podlagi starega in strokovno zelo vprašljivega zdravniškega poročila) predlagal pravosodni minister LDS Aleš Zalar in da je prejšnji predsednik te stranke Iztok Podbregar, v vlogi nekdanjega šefa Sove, na sodišču pričal v korist kokainskega barona Dragana Tošića. Kot je znano, je kokainsko združbo pred dvema letoma razkrila ameriška DEA in ne slovenska policija tedanje notranje ministrice Katarine Kresal. Sestavljanje posameznih informacij oz. dejstev lahko pripelje do naravnost grozljive zgodbe: da bi lahko lovke narkomanske mafije po delu politike segale celo v kabinet predsednika republike.
»Zavržen, globoko neetičen in neprofesionalen«, če uporabimo izrazoslovje predsednikovega urada, pa je bil njihov odziv na razkritje škandalozne pomilostitve preprodajalca v prejšnji številki Reporterja. S temi težkimi besedami so v Türkovem kabinetu najprej diskvalificirali »poročanje nekaterih medijev«. Potem ko je Igor Kršinar objavil nadaljevanje zgodbe na spletni strani, v kateri je razkril, da pomiloščeni Pavlič veselo ribari po Jadranu (in da poškodbe glave in možganov le niso tako hude, na kar so se izgovarjali v predsednikovem uradu), so pri Türkovih obrnili ploščo. Predsednikovo diskrecijsko pravico do pomilostitve, na to so se sprva sami sklicevali, so minuli petek po načelu pilatovskega umivanja rok poskušali prevaliti na ministrstvo za pravosodje in tako Türka oprati odgovornosti. Res zavržno, globoko neetično in neprofesionalno, da bolj ne bi moglo biti.