Če bi se Šoltes res »odlično spoznal na javne razpise«, kot ga v medijih povsem nekritično in neupravičeno hvali kirurg Erik Brecelj, bi bilo v javnem zdravstvu marsikaj drugače in se v tem sistemu ne bi izgubilo 500 milijonov evrov. Na funkcijah člana revizijske komisije, direktorja urada za javna naročila in predsednika računskega sodišča, priložnosti, da kaj naredi na bolje, ni kaj prida izkoristil. Ne samo v javnem zdravstvu, tudi pri potratnem projektu gradnje avtocestnega križa in še nekaterih drugih ponikalnicah davkoplačevalskega denarja. Zdaj pa bo ta isti Šoltes spravil v red zdravstvo, nato pa še celotno državo?! Ker so tako dejali strici, da jim bo, ko bo prišel čas, namesto Bratuškove tudi on služil kot politična marioneta, da bosta Kučan in Golobič Sloveniji še naprej vladala iz ozadja.
Šoltes na mestu ministra za zdravje je skoraj tako kot Simon Vrhunec na položaju generalnega direktorja Kliničnega centra. Oseba, da se nič ne spremeni, da privilegiji ostanejo. Da imajo v zdravstvu še naprej glavno besedo razni zemljariči, dimniki in miklavčiči ter množica njihovih (prikritih) satelitov. Podobno vlogo na političnem prizorišču igra še en »strokovnjak za gospodarstvo«, vlogo varuha pridobitev razvpitega in zlorabljenega nacionalnega interesa – Marko Golob; nekdanji politični nameščenec v upravi ukinjene Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), danes pa vodja programskega odbora za ekonomijo, energetiko in turizem v še enem strankarskem satelitu Kučanovega Foruma 21, v nedavno ustanovljeni stranki Solidarnost.
Gre za človeka, za še en »nov obraz« Solidarnosti, ki je (bil) povezan tudi z Janezom Zemljaričem. To dokazuje prijava nekdanjega premierja Boruta Pahorja KPK o vplivu lobistov na nekdanjo upravo AUKN, ki jo je vodila Dagmar Komar, njen član pa je poleg Danila Grašiča bil tudi Marko Golob. Zemljarič, ki kot nekdanji šef slovenske Udbe igra eno glavnih vlog pri organizaciji terorističnih akcij SDV v Avstriji, je medijem leta 2011 prostodušno priznal, da Goloba pozna že iz otroških dni, z Grašičem pa da sta skupaj spila kak kozarec, in seveda zanikal, da bi vplival na delo AUKN, ki je imela sedež streljaj stran od Zemljaričeve pisarne v ljubljanskem WTC.
»Novi obrazi« tipa Šoltes ali Golob, preoblečeni v Verjamem ali Solidarnost, Slovenijo lahko peljejo samo še globlje v krizo, ne iz nje. So del problema, ne rešitve. To je Forum 21, ki je državo spravil na kant, v še eni novi obliki. Nov poskus politične prevare volilnega telesa, ki so ga v zadnjih dvajsetih letih že večkrat ujeli na limanice, z enim samim namenom ohranitve oblasti. Ne samo politične, tudi nadzora nad glavnimi finančnimi tokovi in družbenimi podsistemi: od sodstva, organov pregona, medijev, šolstva, zdravstva, kulture …
Ti ljudje, ki se predstavljajo za solidarne levičarje, so v resnici tipični kaviar socialisti, ki jim gre predvsem za ohranitev privilegijev. Ugrabili so nam državo, mladim, ki se trumoma izseljujejo na tuje, pa prihodnost. Pa bi lahko bilo povsem drugače. Če bi bili slovenski volivci pametni, pa očitno niso, da bi volili drugačne politike. Takšne, ki namesto utopije demokratičnega socializma zagovarjajo načela liberalnega kapitalizma: svobode, tržnega gospodarstva in pravne države.
Recept za izhod iz krize, za večjo blaginjo je dokaj preprost in se skriva v vitki državi. Zmanjšanje javne administracije in privatizacija državnega premoženja vodita do nižjih davkov in do večje podjetniške pobude. Do novih, prepotrebnih delovnih mest v gospodarstvu, ne v javni upravi. Gre za liberalni model, ki je bil uspešno preizkušen v mnogih državah sveta: v Združenih državah Amerike, v Veliki Britaniji, Kanadi, Avstraliji, Čilu, Estoniji …
Dovolj je bilo zablod s socializmom, s samoupravljanjem, ki ga je v bivšem režimu uvedel »veliki titoistični ideolog« Edvard Kardelj, da bi si lahko danes privoščili še kak podoben družbeni eksperiment v podobi nekakšnega demokratičnega socializma, katerega zastavonoša bi bil nihče drug kot Kardeljev vnuk Igor Šoltes. Da bi le izvrševal navodila, ki bi mu jih še naprej ob srebanju čaja v slaščičarni Zvezda naročal njegov politični boter, vladar Slovenije iz ozadja Milan Kučan.