Človek mora v življenju tudi kdaj tvegati, si upati reči »NE!« ali iti z glavo skozi zid. Maja 2008, ko smo pripravljali prvo številko Reporterja, je bilo v zraku veliko neznank, pa tudi nekaj strahu o negotovi prihodnosti. Začeli smo iz nič, brez enega samega naročnika, z novo, še neznano blagovno znamko revije in takoj, kot običajno vsak, ki si v slovenski družbi drzne dvigniti glavo iz sivega povprečja, dobili kar precej polen pod noge.
Reporter je nastal v precej burnih časih, ko je na slovenskem časopisnem trgu kraljeval kasneje padli tajkun Boško Šrot iz Pivovarne Laško. Grozili so nam z odškodninskimi tožbami, odpovednimi roki, nam poskušali speljati blagovno znamko Reporter, nas skušali profesionalno diskvalificirati in politično etiketirati … Naredili so skoraj vse, da bi preprečili nastanek revije. Ko je zadeva očitno šla že čez rob, se je tedaj javno oglasil celo nekdanji predsednik države Milan Kučan in pozval upravo časopisne hiše Delo in tedanje lastnike, naj pustijo novinarjem, da delajo nov časopis, kakršen pač že bo. Bili so prepričani, da bo Reporter izhajal le do parlamentarnih volitev jeseni 2008.
Na srečo se to le ni zgodilo. Reporter je že od začetka predvsem posel, komercialni medij, nima pa kakšnega posebnega ideološkega ali političnega poslanstva. Po svetu obstajajo tako bolj levi kot bolj desni mediji, na razvitih medijskih trgih je to nekaj povsem normalnega. Na razvitost demokracije v vsaki državi zelo vpliva tudi pluralni medijski prostor, da lahko do javnosti po različnih kanalih pride celoten spekter mnenj, idej, pobud, stališč … Na medijskem trgu, kjer so skoraj vsi dominantni tiskani in elektronski mediji levičarsko usmerjeni, obstaja tudi tržna niša za revijo, kot je Reporter, ki svoje konservativno-liberalne uredniške politike ne skriva. Do politike, tudi tiste, ki smo ji zaradi podobnih vrednot bolj naklonjeni, imamo kot avtonomni medij profesionalno distanco.
Nikoli si nismo domišljali, da lahko postavimo svet na glavo, tudi zatohlega medijskega prostora v Sloveniji ne. Ta se bo moral prečistiti sam, k čemur ga bo prej ali slej prisilila recesija. Z drugimi mediji, s konkurenco, se kaj posebno ne obremenjujemo, delamo svoj posel, da je vsak ponedeljek na prodajnih mestih po vsej Sloveniji na voljo nova številka Reporterja. In tudi nikogar ne silimo, da nas kupuje in bere. Privilegij in s tem svobodo, da lahko ustvarjamo revijo po svoji podobi, smo si morali izboriti sami na trgu. Nimamo skritih (političnih) financerjev, že od začetka smo podrejeni neizprosni tržni logiki številk.
Medtem ko se je prodana naklada trem največjih dnevnikov, Delu, Dnevniku in Večeru, v zadnjih petih letih zmanjšala skoraj za polovico, je Reporterju uspelo v vseh teh letih obdržati povprečno prodano naklado deset tisoč izvodov tedensko. Danes tako držite v rokah že 262. številko revije, kar pomeni, da je bilo v petih letih prodanih dobrih 2,6 milijona izvodov Reporterja. Te številke so za nas zelo pomembne, saj še vedno ustvarimo 90 odstotkov prihodkov s prodajo revije, samo deset pa z oglaševanjem. Kljub temu pa so tudi oglasni prihodki za nemoteno izdajanje Reporterja zelo pomembni.
Vsakemu bralcu posebej, ki vsak teden na prodajnih mestih po vsej Sloveniji kupi novo številko Reporterja, smo hvaležni v upanju, da nam boste v tako velikem številu ostali zvesti še naprej. Ne samo na papirju, tudi v elektronskih izdajah: v aplikaciji Trafika za tablične računalnike in pametne telefone ter na spletni strani reporter.si, ki je po števcu Google Analytics dosegla že več kot 165 tisoč unikatnih obiskovalcev mesečno. V zadnjih dveh letih pa smo poleg Reporterja izdali tudi osem številk bolj v življenjski slog usmerjene revije Reporter Magazin.
Uspelo nam je najti svoj prostor pod soncem in si ustvariti relevantnost v javnosti. Po najboljših močeh se trudimo ustvarjati vsak teden čim bolj aktualen, zanimiv, vsebinsko pester in kredibilen časopis. Tudi provociramo, saj ne želimo biti dolgočasni. Nočemo si pripenjati posebnih »zaslug za narod«, vsake pohvale smo veseli, sprejemamo tudi dobronamerne kritike. Nihče ni brez napak, tudi pri Reporterju smo že naredili kakšno neumnost. Če kaj zamočimo, se tudi opravičimo. Zavezani smo resnicoljubnosti. Poskušamo odpirati čim več pomembnih zgodb in prenašati v javnost paleto mnenj, ki so v drugih medijih zapostavljena.
Vnaprej hvala za vse čestitke ob našem jubileju. Posebnega slavja ne bo. Časi so težki, ne dovolijo spanja na lovorikah. Drugega, kot da se bomo po najboljših močeh trudili še naprej, ne obljubljamo. Po petih letih, ki so bila za celotno ekipo Reporterja velika šola in neprecenljiva življenjska izkušnja, lahko gremo ponosno in z dvignjeno glavo naprej!