Na vprašanje, ali bi lahko ustavno presojo proračuna vložila katera od opozicijskih strank, je odgovoril, da se bo po njegovem predlagatelj že našel. Res se je. Ko je koalicijska večina skupaj z nadkoalicijsko Levico v državnem zboru še drugič izglasovala sporni proračun, je ustavno presojo napovedal predsednik SDS Janez Janša. To je storil po tviterju, pri čemer je opozoril, da je rebalans letošnjega proračuna evidentno protiustaven, Slovenijo pa nevarno izpostavlja velikemu tveganju v času ohlajanja gospodarstva.
Fiskalno pravilo v ustavi je enostavno: zahteva, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Skratka, država mora v dobrih časih ustvariti rezervo za slabe čase. Premier Marjan Šarec pa je s proračunom za 270 milijonov prekoračil okvire vzdržnosti fiskalnega pravila. Ob tem sta vlada in koalicija v DZ povsem ignorirali opozorila predsednika fiskalnega sveta dr. Davorina Kračuna.
Zdaj je tudi jasno, zakaj so se na levem političnem polu pred nekaj leti tako upirali zapisu fiskalnega pravila v ustavo. Ravno zato, da nikakor ne bi bili omejeni pri streženju apetitom svoje volilne baze. To pa so v veliki meri prejemniki denarja iz proračuna, na tak ali drugačen način. Za postopek za oceno ustavnosti novele zakona o izvrševanju proračuna se mora zbrati 30 poslancev. SDS jih ima 25, za vložitev zahteve je potrebnih še vsaj pet.
Se bo NSI pridružila pomembni politični pobudi SDS, ki sama ne more vložiti ustavne presoje proračuna. To bo v zadnjem obdobju največji preizkus njunega (ne)sodelovanja.
Jasno je, kdo jih lahko zagotovi. Opozicijska NSI ima sedem poslancev, pri čemer so že sami opozorili na neustavnost proračuna in glasovali proti sprejetju. Se bodo torej pridružili SDS? Po besedah predsednika stranke Mateja Tonina se posvetujejo s pravniki o možnih ukrepih za razrešitev neustavne situacije, ta teden naj bi sprejeli nadaljnje korake.
Pravnik dr. Matej Avbelj je celo mnenja, da bi bila ob ugotovljeni neustavnosti podlaga za ustavno obtožbo zoper predsednika vlade. Bi bil proračun razveljavljen in kaj bi to pomenilo? O tem bo še veliko pravno-ekonomskih mnenj, za začetek pa je ključno naslednje: ali so odnosi med opozicijskima SDS in NSI na dovolj visoki ravni, da se bo manjša stranka pridružila zelo pomembni politični pobudi večje, ki sama tega podjetja ne more uresničiti.
Gre za v zadnjem času največji preizkus (ne)sodelovanja dveh sestrskih strank iz Evropske ljudske stranke v Sloveniji.
Opozicijska NSI ima sedem poslancev, pri čemer so že sami opozorili na neustavnost proračuna in glasovali proti sprejetju. Se bodo torej pridružili SDS?
